Sončna energija – prevelika za propad

V zadnjem desetletju se je cena te energije močno znižala, zmogljivosti so se drastično povečale in spotoma marsikateremu vlagatelju prinesle lep zaslužek, mnogim pa tudi izgubo. Mednarodna agencija za energetiko (IEA) predvideva, da bo fotovoltaika do sredine tega stoletja dosegla že 16 odstotkov svetovne proizvodnje električne energije, kar je velikanska rast v primerjavi z zdajšnjim odstotkom. Taka rast bo seveda mogoča le, če bodo tovrstni sistemi dobili večjo politično podporo, saj je proizvodnja sončne energije postala ekonomičen posel tudi brez subvencij.

Posamezni primeri po svetu že kažejo na zastarelost splošnega prepričanja, da je proizvodnja sončne energije mogoča samo s subvencijami. Ponekod na Bližnjem vzhodu je proizvodnja elektrike s sončno energijo brez subvencij že danes cenejša od proizvodnje s fosilnimi gorivi, in to v območjih, kjer je fosilnih goriv zelo veliko. Seveda jim pri tem precej pomaga obilica sončnih dni.

Z zviševanjem cen zemeljskega plina sončna energija postaja še bolj konkurenčna.

Tudi drugod po svetu, kjer so državne subvencije še stalnica, proizvodnja sončne energije postaja vse cenejša. V ZDA nekateri večji odjemalci že podpisujejo 20-letne pogodbe za dobavo sončne energije s cenami pod 5 centov za kilovatno uro. Te cene so sicer še podprte z davčnimi olajšavami, so pa že konkurenčne velikim elektrarnam, predvsem tistim, ki za proizvodnjo uporabljajo zemeljski plin. Sončna energija postaja z zviševanjem cen zemeljskega plina še bolj konkurenčna, poleg tega fosilne proizvajalke pestijo še zmeraj večje dajatve na izpuste ogljikovega dioksida.

AP

Svetovni trgi so končno prišli do spoznanja, da je proizvodnja sončne energije smiselna. Delno zaradi tehnološkega napredka, ki zdaj veliko bolj učinkovito spreminja sončne žarke v uporabno energijo, delno zaradi občutnega povečanja proizvodnih zmogljivosti, s čimer so se močno zmanjšali stroške izdelave sončnih panelov, in delno, predvsem tam, kjer so izpusti toplogrednih plinov obdavčeni, tudi zato, ker proizvodnja sončne energije teh plinov ne proizvaja.

Pot do želenega cilja bo še težka. Za dosego zdajšnjega enega odstotka je proizvodnja sončne energije potrebovala veliko novih tehnologij, inovacij in predvsem vlaganj. Da bo sončna energija postala velik igralec tudi pri varovanju okolja, bo potrebnega še veliko dela. Milijone streh in velike zunanje površine bo treba prekriti z milijardami sončnih panelov, prav tako bo treba izboljšati shranjevanje električne energije, saj paneli elektriko proizvajajo samo podnevi. Zdaj se ti nočni izpadi še vedno kompenzirajo s proizvodnjo iz fosilnih goriv. In treba bo razširiti in podaljšati električne daljnovode, kajti velikokrat so območja, ki so najbolj obsijana s soncem, tako rekoč neposeljena.

Kitajci zmagovalci »sončne vojne«

Pri vsem tem bo največji izziv ekonomičnost. Politike spodbujanja razvoja pridobivanja sončne energije so po državah precej različne, dostikrat pa jim je skupno to, da so ekonomsko nevzdržne in včasih celo nasprotujoče si. Lep primer so ZDA, kjer so po eni strani z davčnimi olajšavami skušali poceniti gradnjo sončnih elektrarn, po drugi pa so z dodatnimi dajatvami obremenili uvoz sončnih panelov iz Kitajske, ki je daleč največja (in najcenejša) proizvajalka opreme za sončne elektrarne.

Kitajska je kot protiukrep uvedla podobne tarife za ameriške proizvajalce te opreme, poleg tega je kar nekaj proizvodnje prenesla v druge države, ki jim ni treba plačevati dodatnih dajatev.

Ravno »sončna vojna« med večjimi proizvajalkami je eden od kazalcev, kako daleč je že prišla proizvodnja sončne energije. V ZDA so prve sončne celice izdelali v petdesetih letih prejšnjega stoletja in jih v šestdesetih tudi že poslali v vesolje. Šele v devetdesetih je sledil občuten napredek, ko so na Japonskem in v Nemčiji sončne panele začeli množično postavljati na strehe. Glavni napredek pa se je zgodil šele pred desetletjem, ko je na trg vstopila Kitajska in iz proizvodnje sončne energije končno naredila pravo industrijo.

Sončna energija je postala globalna industrija, v kateri bodo ključno vlogo igrali tehnološki razvoj in politični odnosi med glavnimi igralci.

Evropski trg proizvodnje sončnih elektrarn je v tem času doživel precejšen razcvet zaradi velikih subvencij. To je spodbudilo kitajske podjetnike, da so po vzoru svojih predhodnikov, ki so preplavili svet s poceni majicami in televizorji, začeli množično proizvajati poceni sončne panele. Opremo za proizvodne obrate so kupili od proizvajalcev v Evropi in ZDA, z državnimi subvencijami zgradili velike tovarne in se lotili množične izdelave solarnih panelov, namenjenih za izvoz.

Tako danes Kitajci prevladujejo na svetovnem trgu proizvodnje sončnih panelov. Lani je delež Kitajske pri proizvodnji sončnih panelov iz kristalnega silicija (najpogostejša vrsta panela) dosegel kar 70 odstotkov. Za primerjavo, delež ZDA je bil zgolj odstoten. Če je na začetku za Kitajce veljalo, da znajo le poceni proizvajati inovacije drugih, so se zdaj izkazali še kot inovatorji v tehnologiji. Hkrati, ko še zmeraj širijo svoj vpliv po svetu kot vodilni proizvajalci, uvajajo učinkovitejše načine financiranja, kot jih poznamo na Zahodu, poleg tega pa postavljajo rekorde pri boljšem izkoristku sončnih celic.

AP

ZDA in tudi druge države so spoznale, da pri proizvodnji sončnih panelov in druge opreme cenovna vojna s Kitajsko ni smiselna. Zato so moči preusmerili v tiste segmente proizvodnje sončne opreme, kjer je avtomatizacija procesov največja in se že lahko cenovno kosajo s kitajskimi proizvajalci. Poleg tega jim pomagajo posamezne države, kjer veliko subvencij namenjajo raziskavam, razvoju ter končni implementaciji sončnih elektrarn in ne več sami proizvodnji.

Pomembna vloga politike

Tipičen primer so odnosi med ZDA in Kitajsko. Prve so uvedle posebne dajatve pri uvozu, druga je odgovorila s podobnimi dajatvami in selitvijo dela proizvodnje v države, za katere nove dajatve ne veljajo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v volilni kampanji zagovarjal nove dajatve in kritiziral kitajsko »nepravično« politiko državnih subvencij za velike proizvajalce. Takoj po izvolitvi je njegov kandidat za novega veleposlanika na Kitajskem, guverner Terry Branstad poudaril, da je kitajski predsednik Xi Jinping prijatelj Američanov in da je medsebojno sodelovanje bolj ključno kot kadarkoli prej.

Trump je leta 2015 v svoji knjigi Crippled America (Pohabljena Amerika) – pozneje so ji dali naslov Great again (Zopet velika) – ugotavljal, da proizvodnja elektrike s solarnimi paneli ekonomsko ni smiselna. Obenem je sicer poudaril, da bo, ko se bo proizvodnja sončne energije izkazala za ekonomsko učinkovito in zanesljivo, pripravljen spremeniti svoje mnenje. In ta čas je zdaj prišel. Bolj razvojno naravnana politika, ki Kitajske ne vidi samo kot neke nadloge, temveč kot poslovnega partnerja, bi lahko še spodbudila razvoj.

Sončna energija je postala globalna industrija, končno pripravljena, da korenito spremeni splošno sprejeto prepričanje glede odvisnosti od fosilnih goriv. Ključno vlogo pri tem pa bodo igrali tehnološki razvoj in politični odnosi med glavnimi igralci.