So neotipljiva, a hkrati ključ do poslovnega uspeha

Za tabličnim računalnikom z odgriznjenim jabolkom na hrbtni strani in zaslonom, po katerem drsi s prsti poslovnež na letališču ali otrok na domačem kavču, stoji proizvodni proces, v katerega je vključenih večdeset tisoč ljudi po vsem svetu. V ZDA je zaposlen le manjši del, večina jih gara v tovarnah, ki stojijo v različnih državah po svetu, predvsem v Aziji. A ko gre za delitev prihodkov, ki jih ustvari prodaja tega izdelka, je stvar obratna – večina jih konča v ZDA. In prav tam je skoncentriran tisti del proizvodnje tabličnega računalnika, ki ga ni mogoče prijeti v roke.

Shutterstock

ZDA so, ko gre za vlaganje v neopredmetena sredstva, velik korak pred Evropo, in čeprav evropske države vlaganje povečujejo, se neskladje zgolj povečuje – v ZDA je rast naložb v neopredmetena sredstva višja kot na stari celini. »Dejstvo je, da se razlike v vlaganju v neopredmetena sredstva med ZDA in EU še vedno povečujejo ter da je treba na tem področju nekaj narediti,« pravi Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo: »Del razloga za zaostanek EU je gotovo povezan s tem, da so ZDA že pred leti premaknile večino industrijskih obratov na tuje in se kmalu zatem začele osredotočati na storitveni sektor, navsezadnje pa tudi na IT-sektor, ki cveti v Silicijevi dolini.«

Vlaganje v blagovno znamko, v patente je na zahodu nekaj samoumevnega, pri nas pa je ta miselnost še v povojih.

Zavedanje, da konkurenčna prednost posameznega podjetja ne temelji na njegovi velikosti in moči, temveč na neopredmetenih sredstvih, s katerimi razpolaga, se je, tako navajajo analitiki direktorata za gospodarske in finančne zadeve pri evropski komisiji, oblikovalo v zadnjih treh desetletjih. Pomen vlaganja v neopredmetena sredstva za produktivnost, konkurenčnost ter trenutno in prihodnjo gospodarsko rast so že pred časom priznali tudi ekonomisti in statistiki.

Shutterstock

Četrtina naložb v neopredmeneta sredstva

»Svet se spreminja, danes je vlaganje v neopredmetena sredstva potrebno povsod, ne samo v storitvenem sektorju. Industrijska politika 4.0 bo spremenila način, kako delujejo tovarne, potrebni bodo novo znanje, novi patenti in tudi novi profili zaposlenih,« je prepričan Cantarutti, ki dodaja, da so podjetja v ZDA že po tradiciji precej bolj odzivna na potrebe trga. »V Evropi tu še zaostajamo, zlasti v državah, kjer je bil nekoč socializem,« pristavi.

800 do tisoč milijard dolarjev naj bi ameriška podjetja na leto namenila naložbam v neopredmetena sredstva.

Proizvodi s področja intelektualne lastnine prispevajo v Evropi po ocenah evropske komisije okoli štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), podjetja pa jim hkrati namenjajo okoli 19 odstotkov vseh naložbenih sredstev. Brez upoštevanja tako imenovanih stanovanjskih naložb je delež še višji in pomeni 25 odstotkov naložb, polovico vseh naložb v neopredmetena sredstva pa pomenijo trenutno vlaganja v raziskave in razvoj. V ZDA pomenijo proizvodi s področja intelektualne lastnine okoli pet odstotkov BDP, njihov delež v vseh naložbah (brez stanovansjkih) pa 31 odstotkov. Dejstvo je, da rastejo naložbe v neopredmetena sredstva znatno hitreje kot rastejo naložbe v opredmetena sredstva in, kot rečeno, v ZDA rastejo še hitreje kot v Evropi.

Kje je Slovenija?

»Vlaganje v blagovno znamko, patente je na zahodu nekaj samoumevnega, pri nas pa je ta miselnost še v povojih,« pravi Cantarutti. Tako ni naključje, nadaljuje, da so podjetja iz Slovenije in drugod po vzhodni Evropi niže na lestvicah vrednosti blagovnih znamk. Tu je zaostanek Slovenije najprej za ZDA in nato zahodno Evropo še vedno precej velik, tako kot je veliko neskladje med blagovnimi znamkami slovenskih podjetij in tistih iz republik nekdanje Jugoslavije.

ZDA so, ko gre za vlaganje v neopredmetena sredstva, veliko pred Evropo, in čeprav evropske države vlaganje povečujejo, se neskladje povečuje.

»Jasno je, da moramo Slovenci graditi svojo konkurenčnost tudi z vlaganjem v proizvodnjo, pa v infrastrukturnih projektih, kot je na primer drugi tir. Ampak že zdavnaj smo prišli do točke, ko so ključni kadri. Podjetja ne smejo vlagati zgolj v veščine za opravljanje dela, temveč širše, na primer v jezike, sposobnost komunikacije, retoriko, reševanje problemov na kraju samem ...« pojasnjuje državni sekretar.

Čeprav v Sloveniji velja, tako pravi, prepričanje, da se na tem področju na naredi dovolj, je sam mnenja, da je napredek viden. Podjetja ne vlagajo samo v moderno opremo, temveč vse več tudi v izobraževanje. »Nič ti namreč ne pomaga, če zaposlenemu kupiš tablični računalnik, če ga ne bo znal uporabljati,« je konkreten in dodaja, da je pri skoraj vseh razpisih, ki jih objavi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, med upravičenimi stroški tudi vlaganje v neopredmetena sredstva. Letos je gospodarsko ministrstvo prvič poskusno uvedlo 300.000 evrov vreden razpis, v katerem podeljuje nepovratne vire za pridobivanje certifikatov kakovosti, tudi za zaščito intelektualne lastnine. Nedavno se je odprl večletni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov, vreden 74,2 milijona evrov. Ob tem pripravljajo razpis za nove poslovne modele, ki bo sestavljen iz dveh delov. V prvem delu bo šlo za usposabljanje svetovalcev podjetij, ki bodo v drugem delu pomagali podjetjem pri prenovi ali vpeljavi novih poslovnih modelov.

Shutterstock

Kriza in vlaganja v neopredmetena sredstva?

V času krize, ki je od podjetij zahtevala predvsem razdolževanje, krepitev kapitala, s tem pa tudi varčevanje, je bil marsikateri oddelek glede na leta rasti deležen manj sredstev in oddelki, ki jim je mogoče pripisati ravnanje z neopredmetenimi sredstvi, so vse prej kot izjema. »Kaj se najprej ukine med krizo? Kadrovski in marketinški oddelek. Seveda se je skrčil obseg vlaganj v neopredmetena sredstva, a ni bilo tako hudo,« pravi Cantarutti.

Velja še omeniti, da so bile marsikje prav te naložbe deležne manjšega krčenja, kot je to veljalo za druge investicije. Tako so bili na primer, spomnimo, v času krize tudi posebni finančni viri slovenski avtomobilski industriji v skladu z obrazložitvijo namenjeni predvsem zato, da je ta lahko ohranjala razvojni korak s svojimi kupci.

Ključno je vlaganje v kadre

Usposobljeni kadri so izredno pomembni, to pa ne velja zgolj za dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, temveč tudi za industrijske dejavnosti, kjer je dodana vrednost nižja. »Živimo v globalnem svetu. Nekatere tehnologije so dostopne vsem, surovino lahko nabaviš kjerkoli želiš, podobno tudi tvoji konkurenti. Na koncu bodo torej zaposleni tisti, ki bodo odločali o tem, kako uspešno bo podjetje pri izkoriščanju teh surovin,« opozarja Cantarutti.

»Ko se pogovarjamo s kolegi iz vzhodnih držav, ugotavljamo, da imamo tu podobne težave. Zato tudi sem tak zagovornik tujih neposrednih investicij, saj z njimi ne pride le denar, temveč tudi znanje. Ključna dodana vrednost tujih investicij so izkušnje iz tujine, tudi dobre prakse, novi poslovni modeli in navsezadnje menedžerske sposobnosti, ki jih doslej v Sloveniji preprosto nismo imeli priložnost razviti,« opozarja.

Obdobje vlaganja v zidove je mimo. Tudi pri reindustrializaciji Evrope, o kateri se veliko govori, bodo glavne naložbe najverjetneje v neopredmetena sredstva. »To ne bo več klasična industrija, šlo bo vsaj za industrijo 4.0, če ne 5.0, ki si je danes sploh ne znamo še natančno predstavljati,« pravi Cantarutti.

Naložbe v neopredmetena sredstva podcenjene

Evropska komisija je v analizi, kako spodbuditi vlaganje v neopredmetena sredstva, med drugim ugotovila, da se v industrijsko razvitih državah naložbe selijo od tradicionalnih oblik vlaganja v fizično premoženje k naložbam v neopredmetena sredstva, h kapitalu, ki temelji na znanju. Ugotovili so tudi, da je bil trend vlaganj v neopredmetena sredstva stabilen tudi v času krize in da so bila neopredmetena sredstva prepoznana kot ključna za produktivnost in gospodarsko rast. A hkrati so ugotovili, da so naložbe v neopredmetena sredstva podcenjene, zato je po njihovem mnenju nujno potrebno celovito razumevanje, kako pomembna so neopredmetena sredstva za gospodarsko rast, in zato zagotoviti tudi njihovo merljivost.

Tretje oko: Podjetje Akrapovič, svetovno znani proizvajalec izpušnih sistemov

Izpušni sistemi podjetja Akrapovič s sedežem v Ivančni Gorici so svetovnega slovesa. Brez vlaganj v razvoj, tehnološko dovršenost, blagovno znamko ... si je njihov uspeh težko zamisliti.

Shutterstock

Kolikšen delež pomenijo naložbe v neopredmetena sredstva v skupini Akrapovič? Kako se merite s konkurenti v panogi?

Vlaganje v neopredmetena sredstva je za podjetja iz skupine Akrapovič zelo pomembno. Izdelki, ki se prodajajo pod blagovno znamko Akrapovič, so prepoznani kot vrhunec tehnološke dovršenosti in dajejo podjetju Akrapovič močno konkurenčno prednost na trgu. Prepoznavnost blagovne znamke podjetje krepi z vlaganjem v marketinške aktivnosti, ob vlaganju v blagovno znamko pa je zelo pomembno tudi vlaganje v razvoj, v nove izdelke. Za omenjene aktivnosti skupina Akrapovič porabi do 13 odstotkov letnega prometa. Pri analizi avtomobilske industrije smo opazili, da vlagamo podobne zneske kot najuspešnejša podjetja po svetu.

Se slovenska podjetja dovolj zavedajo prednosti vlaganja v neopredmetena sredstva? Je struktura naložb v Sloveniji po vašem mnenju primerna?

V splošnem se slovenska podjetja, ki so uspešna in dolgoročno obetajo, zavedajo pomena vlaganja v neopredmetena sredstva. Žal pa je veliko tudi podjetij, ki se tega ne zavedajo oziroma poskušajo prihraniti na napačnih mestih.

So davčne olajšave spodbuda pri vlaganjih v neopredmetena sredstva?

Davčne olajšave so pomembne predvsem na področju raziskav in razvoja, saj lahko razvojno podjetje, kot je Akrapovič, zaradi olajšav nameni razvoju večje zneske, to pa pomeni še več odličnih izdelkov in omogoča višjo dolgoročno rast podjetja.

Kako lahko EU ulovi zaostanek za ZDA, ki so na tem področju vodilne na svetu?

Evropska unija bi morala izkoristiti situacijo, ko ZDA zapirajo meje za državljane posameznih držav, in pritegniti najboljše kadre iz vsega sveta v velika središča, namenjena zagonskim podjetjem. Žal je Slovenija verjetno premajhna, da bi postala eno takih središč, bi pa lahko sodelovali v specifičnih projektih v industrijah, kjer smo močni s svojim znanjem.