So Američani v Evropo prišli po talent?

Evropski trg tveganega kapitala se upira kaosu in bližajoči se gospodarski krizi: še nikoli doslej ni bilo vloženih toliko sredstev v evropska zagonska podjetja kot v letu 2019. Naložbe so se zvrstile predvsem v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji, katerih trgi tveganega kapitala so zrasli za 44, 41 in 37 odstotkov v primerjavi z letom prej.

Evropska zagonska podjetja so samo v prvi polovici leta 2019 prejela več denarja kot kadar koli prej. V prvih šestih mesecih leta je mladim podjetnikom (po stažu) v Evropi uspelo pritegniti okoli 18,5 milijarde ameriških dolarjev. To pomeni skok za polnih 62 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018.

V celotnem letu je številka narasla na nekaj več kot 34 milijard dolarjev. To pomeni približno 40-odstotno rast v primerjavi z letom prej, so v letnem poročilu »The State of European Tech 2019« povzeli analitiki švedske družbe tveganega kapitala Atomico.



Po zadnjih podatkih je 13,2 milijarde priteklo v Veliko Britanijo, 7 milijard v Nemčijo in 5,2 milijarde v Francijo.

Evropa kontrira trendom

V globalni primerjavi se Evropa razvija v nasprotju s trendom. Medtem ko tukajšnja zagonska podjetja izkoriščajo pozitivno naložbeno ozračje, se je skupna naložba v Aziji v istem obdobju skoraj prepolovila. V ZDA pa so podjetja prejela petino manj tveganega kapitala.

Razlogov za to je več, med drugim vpliv trgovinskega konflikta med ZDA in Kitajsko in na splošno motno razpoloženje na trgih. S 116 milijardami dolarjev prejetega tveganega kapitala ostajajo ZDA sicer vodilne na svetu, Kitajska pa je s skoraj dvotretjinskim upadom celo zaostala za Evropo (39,8 milijarde dolarjev), saj je prejela samo 33,5 milijarde dolarjev.

»Evropska tehnološka scena ostaja svetla točka v svetovnem gospodarstvu,« je v izjavi poudaril glavni analitik Atomica. Evropsko gospodarstvo se morda zdi oslabljeno, toda tukajšnja tehnološka podjetja so v zadnjih dvanajstih mesecih podirala rekorde.



Največ naložb je pritegnil fintech sektor (9 milijard dolarjev), sektor programske opreme (7,5 milijard dolarjev) in sektor zdravstva (3,6 milijarde dolarjev). Po mnenju nekaterih ustanoviteljev ne preseneča, da je fintech najhitreje rastoči sektor, saj je eden redkih, kjer ima Evropa prednost pred ZDA. Po drugi strani je bilo bolj slabo leto na področju igralništva, mode in medijev.

Branko Drobnak, ustanovitelj in predsednik kluba Poslovnih angelov Slovenije, meni, da je evropska komisija zaradi zaostanka Evrope za ZDA in drugimi razvitimi državami namenila veliko sredstev, da bi se odpravil manko v tveganem kapitalu, tj. da bi zagonska podjetja hitreje prehajala v monetizacijo, a je evropskega denarja še vedno premalo, zato prihaja iz ZDA. Investitorji iz ZDA so namreč pripravljeni tvegati več kot Evropejci.



Kot primer Drobnak navaja, da so Američani brez poslovnega modela in brez prihodkov deset let financirali družbeno omrežje LinkedIn, še vedno financirajo Uber, ki posluje z izgubo, tako kot Twitter, ki prav tako nima dobičkonosnega poslovnega modela. »Tam je preprosto druga miselnost,« poudarja sogovornik.

Cene v Evropi so nižje – ker je v Evropi manj kapitala, je cena deleža v evropskem zagonskem podjetju nižja kot v ZDA. Po Drobnakovem mnenju ne gre za krajo talenta, saj talenti, pravi, neprestano krožijo, iz vzhodne Evrope proti zahodni, nato iz zahodne Evrope proti ZDA, ker iščejo prijaznejši trg za uvajanje novih izdelkov. Kljub temu da podjetja v Evropi dobijo ameriški kapital za ustvarjanje na domačih tleh, sogovornik navaja, da morajo ta vstopati na trg skozi Silicijevo dolino. Evropa se namreč do lastnih zagonskih podjetij še zmeraj obnaša preveč »sramežljivo«.



Evropska »startup scena« že dolgo ostaja v senci Silicijeve doline, ki nesporno velja za prvi svetovni ekosistem za zagonska podjetja. Težko je ne zavidati dolini, da lahko zbere gore naložb, privlači talente svetovnega razreda in kot po tekočem traku ustvarja svetovna podjetja.

»Če v Evropi ne bomo rešili problema intelektualne lastnine že na fakultetah in univerzah, če ne bomo bolj pragmatični in če ne bomo začeli že zelo zgodaj vlagati v zagonska podjetja, ki imajo prebojne tehnologije, na inštitutih in univerzah, ne bomo imeli monetizacije,« meni Drobnak, ki največjo napako v Evropi sicer vidi pri tržni preverbi.



Unija zagonskim podjetjem ponuja (največkrat) nepovratna sredstva, a projekt ocenjujejo znanstveniki, ne vlagatelji. »Znanstveniki ocenjujejo znanstvenike.« Tako se ne ve, v katero smer se premika trg, ki je edini pravi kazalec. Po Drobnakovem mnenju v Evropi delamo prave stvari, a jih ne znamo monetizirati.

Britanci in Nemci podirajo rekorde

Od rekordne ravni svežega kapitala so imela korist predvsem britanska in nemška zagonska podjetja. Dve iz Nemčije sta se povzpeli med samoroge – podjetja, ki so v kratkem času dosegla tržno vrednost milijardo dolarjev ali več. Lani je po vsej Evropi 20 zagonskih podjetij prejelo status samoroga, tako da jih je zdaj 174.

Skupaj so nemška tehnološka zagonska podjetja zbrala približno 5,9 milijarde dolarjev tveganega kapitala. To je dobrih 25 odstotkov več v primerjavi s preteklim letom in je tudi nov vrhunec.



V evropski primerjavi je tako Nemčija pristala na drugem mestu, za Veliko Britanijo. Slednja ni zgolj ohranila najvišjega položaja iz leta prej – zagonska podjetja na Otoku so celo podvojila obseg financiranja, in sicer na 11,1 milijarde dolarjev.

Kako je v Sloveniji?

Doma imamo glede naložb tveganega kapitala dve sliki, uradno in dejansko. Veliko je individualnih naložbenih realizacij, ki se dogajajo za zaprtimi vrati. O tem se ne piše, ne govori. Slovenski investitorji, ki so si premoženje ustvarili prek svojega podjetja ali z njegovo prodajo, vlagajo v industrijo, ki jo sami poznajo, in niso organizirani v obliki poslovnih pospeševalnikov, inkubatorjev, poslovnih angelov ali skladov.

Tako se v Sloveniji financirajo tudi nekateri dobri znanstvenoraziskovalni rezultati. Po uradni strani imamo sklade tveganega kapitala, kot sta JonatanMars ali sklad pri ABC Acceleratorju. Tudi v fazi dezinvestiranja imamo nekaj tovrstnih skladov, ki so v glavnini že končali svoje poslovanje. Te je sofinanciral slovenski podjetniški sklad in so bili ustanovljeni pred približno osmimi leti. Na nove – čakamo.

Luč na koncu predora je mogoče lani oktobra ustanovljeni sklad tveganega kapitala slovenskih zasebnikov, ki je pravkar vložil v prvih pet zagonskih podjetij.



Naslednika mikrosklada Silicon Gardens I, ki je leta 2014 podprl deset podjetij v zelo zgodnjih fazah razvoja, predstavljajo uspešni podjetniki iz tehnoloških podjetij, ki jim je že uspel preboj na trgu. S svojimi izkušnjami in široko poslovno mrežo želijo mladim podjetnikom po stažu povečati možnost uspeha.



Glavni namen sklada Silicon Gardens Fund II je aktivno pomagati zagonskim podjetjem doseči stopnjo, na kateri so pripravljeni vstopiti na mednarodni trg. Do konca preteklega leta je sklad zbral 4 milijone evrov kapitala in do zdaj investiral v pet naložb: Mediately, Blub Blub, Influee, Noir in Coherence. Vsa naložbena podjetja delujejo v digitalnem prostoru in imajo potencial hitre rasti.



Imamo še Slovensko izvozno in razvojno banko, ki je sofinancirala sklade za vlaganje v nepremičnine, sklade za hitro rast srednje velikih podjetij in sklad za odkup slabih terjatev. Poleg tega je nekaj pobud, da bi se naredili manjši skladi – predvsem za semenske naložbe, razlaga Drobnak in dodaja: »Nujno bi bilo imeti sklad za t. i. deep tech, financiranje zagonskih podjetij na inštitutih, fakultetah in drugje, kjer imajo ogromno dodano vrednost, saj jih začnejo ustanavljati doktorsko izobraženi ljudje.« Morali bi torej narediti več za opogumljanje slovenskih znanstvenikov, da bi se lažje podali na samostojno pot in da bi si predvsem upali tvegati.

V tem trenutku so najbolj vroče teme umetna inteligenca, robotizacija, najrazličnejše biotehnologije, energetika, farmacija, zdravstvo, varnost, hrana, pridelana na drug način (sintetično mleko, sintetično meso), pri čemer smo tako v Sloveniji kot Evropi na splošno precej močni. Po drugi strani imamo Evropsko vesoljsko agencijo z veliko boljšimi sateliti, kot jih uporablja ameriški GPS-sistem, a nimamo razvitih produktov. Tu je naš problem.