Smo blizu trenutka, ko ne bomo več ločili med navidezno resničnostjo in realnostjo

Če je verjeti besedam soustanovitelja Urha Konttorija, bo njihova tehnologija prinesla večjo preobrazbo kot računalniki.

Največji preboji sodobne tehnologije bodo nedvomno na področju navidezne resničnosti (VR). Samo spomnite se manije, ki jo je povzročil PokemonGo. Prva komercialna igra z umetno inteligenco v resničnosti je dva dni po izidu pognala vrednost Nintenda na 7,5 milijarde dolarjev. Podjetje Magic Leap je, še preden je imelo produkt, pobasalo 2,5 milijarde dolarjev investicij. Simulacija kita, ki skače iz vode sredi telovadnice, je obnorela svet. Po spletu so se kopičila pričakovanja, seveda zaradi obljube, da lahko kmalu v vsakem domu pričakujemo tehnologijo povečane realnosti. Fantastične filmske podobe pred našimi očmi. Prihodnost je bila tu. Čeprav ni bila. To je bil tržni podvig podjetja.

Shutterstock

Posnemajo človeško oko

Da je to lahko realnost, je dokazalo finsko podjetje Varjo, ki je edino razvilo tehnologijo, ki bi jo lahko primerjali s poletom na Luno. Razvija aplikacije navidezne resničnosti, ki bodo spremenile naše dojemanje sveta.

Izdelek je to odlično orodje za avtomobilsko industrijo, za oblikovalca avtomobilov, saj lahko vse načrtuje v navidezni resničnosti.

Soustanovitelj podjetja Urho Konttori je zagotovil, da uporabnik z njihovo tehnologijo prvič ne bo ločil med virtualnimi in realnimi svetovi. Dosegli so kvantni preskok v kakovosti v primerjavi s tem, kar danes zmorejo VR-očala, ki jih ponujajo tehnološki velikani Facebook (oculus VR), Google s poceni cardboardom, Samsung (gear VR) in Microsoft (hololens). Varjova VR-očala delujejo po načelu dveh zaslonov, ki simulirata periferni in osrednji vid. Takšna očala, ki bodo konec leta dostopna industriji, bodo omogočala sledenje premikom zenice – to pomeni, da bo uporabnik zgolj z bežnim pogledom jasno videl virtualni prizor. Prikazovanje z visoko resolucijo je še posebej uporabno v simulatorjih za usposabljanje – v navidezni pilotski kabini je mogoče videti vse gumbe, stikala in radarske zaslone v resničnih podrobnostih. Pa v filmski industriji, arhitekturi, industriji … Uspelo jim je namreč simulirati način delovanja človeškega očesa. Stvari, ki smo jih videli na Finskem, so resnično resnične. Obljubljajo tudi dodatek za povečano resničnost, namenjen upravljanju navideznih predmetov v realnem okolju.

Shutterstock

So avtosalonom šteti dnevi?

Direktor trženja v podjetju Varjo Jussi Mäkinen je dejal, da jih je takoj, ko so pred dvema letoma povedali, kaj delajo, kontaktiralo okoli 400 največjih podjetij na svetu. Izmed teh sta jih s Konttorijem obiskala 100, tudi BMW, Volkswagen, 20th Century Fox, Boeing in Bohemia Interactive. »Največja podjetja, s katerimi tudi sicer sodelujemo.«

Nikoli nismo razmišljali, da bi šli v Silicijevo dolino. Tam ni veliko nadarjenih inženirjev. Najboljši inženirji so na Finskem.

Na začetku so bili v industriji skeptični, a so že po petih sekundah izkušnje z VR-očali uvideli, da so jim predstavili tehnologijo, ki podpira resolucijo človeškega očesa. »Ko smo razvijali izdelek, smo nemudoma pomislili, da je to odlično orodje za avtomobilsko industrijo, za oblikovalca avtomobilov, saj lahko vse načrtuje v navidezni resničnosti,« je pojasnil Konttori. Prepričan je, da več ko lahko narediš v digitalnem svetu v primerjavi s fizičnim, večji so prihranki. »Prodajalna avtomobilov je lahko manjša, ker ne potrebuješ salona in avtomobilov v njem. Danes so avtohiše oddaljene od mesta, z navidezno resničnostjo bi lahko bile v mestu, saj bi ljudje lahko videli avtomobil s pomočjo navidezne resničnosti.«
»Arhitekturni biro ali gradbeno podjetje potrebuje potrdilo od stranke, in tudi oni bi lahko vse več delali v navidezni resničnosti. S tem projekti hitreje napredujejo, pa tudi precej denarja je mogoče prihraniti. To bo revolucioniralo poslovanje,« je Mäkinen nanizal možnosti uporabe njihove tehnologije. Ker se v Varju ukvarjajo tudi s povečano resničnostjo, ki je nadgradnja navidezne resničnosti, pri kateri so umetno ustvarjeni predmeti in pojavi vstavljeni v resnični prostor, tako da jih upravljamo podobno, kot če bi dejansko obstajali v naši okolici, bi lahko z njihovo tehnologijo načrtovali tudi mesta in nove prometne povezave.
Oblikovalec in arhitekt Robert Klun, tudi lastnik podjetja Klun Ambienti, ki je slovenski proizvajalec vrhunskega oblazinjenega pohištva, je na vprašanje, ali že uporabljajo VR-tehnologijo pri snovanju projektov, odgovoril, da še ne, bo pa ta po njegovi oceni tudi v njihovi branži v petih letih. Pojasnil je, da z obstoječimi programi delajo podobno, le da se posameznik po izrisanem prostoru še ne more sprehajati, lahko pa vidi stanovanje ali zgradbo. »Trenutno še ni vse izrisano za VR in ni dovolj podpornih elementov,« je o VR-tehnologiji v arhitekturi povedal Klun.

Shutterstock

Nova tržna niša za kinematografe

V Varju so z inovacijo korak bliže drugačni izkušnji v kinu. Zdaj kinematografi (predvsem v ZDA), ker Netflix in Amazon Prime ponujata filme v domačem naslanjaču, samevajo. »Razvedrilo, vezano na lokacijo, je izziv. S tehnologijo, ki jo imamo, se bo to spremenilo. S sedanjo VR-tehnologijo je gledanje filmov podobno kot biti v računalniški igrici, v prihodnosti pa bomo lahko vstopili v nov svet, kar bo spremenilo način zabave. Filmska industrija se danes bori proti Netflixu in drugim ponudnikom, ki so prikovali gledalce na kavč. Radi bi imeli orodje, zaradi katerega bodo ljudje spet hodili v kino. Fizična in emocionalna povezanost v navidezni resničnosti bo veliko bolj intenzivna. Ne glede na čakalne vrste bodo ljudi željni te izkušnje. In plačali bodo ne le za kino, ampak tudi za izkušnjo obogatene resničnosti,« je Konttori pojasnil, kako si prihodnost z navidezno resničnostjo predstavljajo ljudje v filmski industriji.

Pilote bi šolali ceneje

Z Boeingom in Airbusom so v Varju razvili simulator letenja. Z VR-očali je ta neverjetno resničen. Vsak gumb deluje, tudi ročka za letenje. Še po letalu se lahko sprehodiš. Konttori je prepričan, da imajo najboljši letalski kokpit, ki stane le desetino letalskega simulatorja, izkušnja pa je veliko bolj resnična. »Popolnoma funkcionalen simulatorski kokpit namreč stane okoli 10 milijonov evrov, zato jih ni veliko, dostop do njih je omejen. Z našim sistemom bi lahko stroške urjenja pilotov znižali na 100.000 evrov,« je pojasnil Konttori, ki je kot najstnik sanjal o dveh stvareh. Hotel je zgraditi električno letalo, ki bi letelo s solarno energijo. To mu ni uspelo, je pa študiral za inženirja letalstva. »Za drugo željo, ustvarjati navidezno resničnost in spreminjati svet na bolje, pa živim svoje sanje,« je dejal.

Finsko podjetje Varjo je razvilo tehnologijo, ki bi jo lahko primerjali s poletom na Luno.

Mäkinen je prepričan, da bo povečana resničnost zmanjšala proizvodnjo. »Danes se svet utaplja v plastiki, v prihodnosti bo interakcija bolj virtualna. To je monumentalen premik v našem življenju. Samo pomislite, kako delamo. V prihodnosti ne bomo več hodili v službo, več bo dela od doma, sodelovanja v navideznem svetu. Verjamemo, da je sodelovanje v navidezno resničnem svetu veliko boljše in bogatejše kot v resničnem življenju. To je velika sprememba, ki jo usmerjamo v Varju.« To bo spremenilo tudi naš odnos in percepcijo realnosti. »Tehnologija sama po sebi ni ne dobra ne slaba, vse je odvisno od tega, kako jo uporabljaš. Mi si želimo spremeniti svet s tehnologijo navidezne resničnosti. Začeli smo s profesionalci v industriji in že vidimo, kako se delovanje podjetij spreminja,« je povedal Konttori. Prepričan je, da bo to pozitiven premik v industriji. »Potovanje z letalom je dobro le, če je ekološko, če imaš zaradi tega boljše življenje – nenehno biti v zraku in na sestankih na različnih koncih sveta je naporno. Za enourni sestanek na drugem koncu sveta ti gredo trije dnevi. V teh scenarijih ni zmagovalcev. Telekonference prek skypa so dobre, ampak ne tako kot sestanki v navidezni resničnosti, kjer se boš lahko rokoval z osebo, z njo gledal iste dokumente in takoj začel delati.«
Na roko jim gre tudi trg. Povpraševanja po tovrstnih izdelkih je neverjetno veliko, predvsem v profesionalnem gospodarskem sektorju, ki je za to pripravljen plačati. VR-očala, ki bodo ugledala luč sveta konec leta in so namenjena industriji, bodo stala med 5000 in 10.000 evri. »Nočemo prodati čim več po čim nižji ceni, kot dela Facebook z oculusom ali Lenovo. Želimo najboljši produkt in potreba po tem je neverjetna. Še preden smo začeli kontaktirati ljudi, smo na dan dobivali nekaj sto elektronskih sporočil in ta podjetja so našla nas. To je bila potrditev, da delamo pravo stvar. Da izdelujemo rešitev za velika podjetja, za industrijo, ki je poskusila VR-očala s tržišča, ampak z njimi niso videli podrobnosti, ki so pomembne v poslovnem svetu. Naš mikro oled-zaslon je kalibriran tako, da ohrani barvo vse življenje. Tudi čez dve leti bodo barve takšne, kot morajo biti. Profesionalci nočejo skoraj živo zelene, ampak živo zeleno,« je dejal Konttori. Končni produkt so razvili v sodelovanju z industrijo. To je zagotovilo, da bodo VR-očala takšna, kakršna morajo biti.

Shutterstock

»Najboljši inženirji so na Finskem«

Kako nanje gledajo rivali Google, Facebook, Lenovo in Microsoft? »Z veliko zanimanja. Vedno smo bili odprti. Oculus nas je obiskal, z njihovimi inženirji smo se pogovarjali. To tehnološko področje se še razvija, zato je večina ljudi v industriji še vedno v prijateljskih odnosih. Za zdaj je še kar romantično. Večina podjetij nas zato ne vidi kot konkurenco, ampak kot podjetje, ki spreminja industrijo in nadgrajuje navidezno in obogateno resničnost,« je odvrnil Konttori.
Ko sem ga vprašala, ali so dobili tudi kakšne ponudbe za prodajo podjetja, je brez obotavljanja odvrnil: »Oh, ne razmišljamo o prodaji. Vrsto let smo delali v velikih korporacijah in bomo sčasoma šli na borzo.« V dveh letih, odkar obstajajo, so z angelskimi investicijami, iz skladov tveganega kapitala ter evropskih skladov in finskih inovacijskih skladov zbrali 15 milijonov evrov. Investitorji se še vedno želijo priključiti tej zgodbi. Trenutno so v seriji B zbiranja denarja. Pa tudi v Silicijevo dolino jih ne vleče. »Nikoli nismo razmišljali, da bi šli v Silicijevo dolino. Tam ni veliko nadarjenih inženirjev. Najboljši inženirji so na Finskem. Manjkajo tudi mehanični in optični oblikovalci, ki jih imamo tukaj. V Helsinkih bomo pognali globoke in trdne korenine,« je poudaril Konttori.
Kaj so največji koraki, ki so v tehnologiji še pred nami? »Razvoj prostorskega računalništva. Kar počne Magic Leap in mi, bo fundamentalno spremenilo način razmišljanja o stvareh in prostorih pa tudi potovanju. Mislim, da bo to večja transformacija, kot so jo naredili računalniki. Sicer se stvari vedno odvijajo počasneje, kot bi si želeli, ampak zdaj se zdi, da smo na pospeševalni krivulji, kar zadeva navidezno resničnost in obogateno resničnost, ki čakata le še na tisti majhni pivotalni trenutek in potem se bo vse zgodilo v nekaj letih. Podobno, kot je bilo z mobilnimi telefoni – iphone je transformiral naše delo – pričakujem, da se bo v nekaj letih podobno zgodilo z navidezno in obogateno resničnostjo. VR-očala bodo čedalje manjša. Ko bodo velikosti očal, ne bomo potrebovali mobilnih telefonov. To bo radikalna sprememba. To so najboljši časi za življenje. Toliko zanimivih stvari se dogaja, res je razburljivo,« je navdušeno dejal Konttori.