Slovenski sklad vložil več milijonov v domače startupe
Silicon Gardens Fund II je nov investicijski sklad tveganega kapitala. Zaenkrat vložili v pet podjetji ... Poglejte v katere.
Odpri galerijo
Silicon Gardens Fund II je nov investicijski sklad tveganega kapitala, v katerem so se združili uspešni slovenski podjetniki, ki želijo svoj kapital in znanje deliti z novo generacijo ustanoviteljev zagonskih podjetij.
Silicon Gardens Fund II je bil ustanovljen oktobra 2019. Do konca leta je zbral 4 milijone evrov kapitala od zasebnih investitorjev. Načrt je skupno zbrati in vložiti 5 milijonov evrov. Glavni namen sklada je aktivno pomagati zagonskim podjetjem doseči stopnjo, na kateri so pripravljeni vstopiti na mednarodni trg.
Sklad je do sedaj investiral v pet naložb: Mediately, Blub Blub, Influee, Noir in Coherence. Vsa naložbena podjetja delujejo v digitalnem prostoru in imajo potencial hitre rasti. Ekipe delujejo v Sloveniji ali v tujini in se širijo na mednarodne trge.
Direktor sklada Gregor Rebolj, soustanovitelj podjetja Klika, ki ga je leta 2010 združil z multinacionalko Sportradar in konec leta 2018 svoj delež prodal, ko je bila ta skupina vredna 2,5 mld ameriških dolarjev, pravi: "V Sloveniji je zelo veliko tehnično dobro usposobljenega kadra. Večkrat pa se nam zatakne pri trženju in globalizaciji. To oviro želimo premostiti in pomagati slovenskim podjetnikom prodreti na mednarodne trge. To nam je že uspelo pri prvem skladu, zdaj pa bomo obseg še povečali."
Med tem, ko marsikadaj govorimo o tem, da evropska stratup scena zaostaja za ameriško, pa Rebolj opaža tudi eno prednost. Evropski startupi so se po njegovih besedah vsaj v preteklosti, zaradi različnih razlogov, najprej osredotočili na posel in šele posledično na širitev na trgu. "Zato so vsaj pri tem, kar se lahko izrazi tudi kot faktor med količino ustvarjenega prometa ali dobička in valuacijo, boljši od ameriških podjetij. Podjetje z dobrim jedrom ima tako lahko precej bolj zdravo prihodnost tudi, če se zmanjša količina denarja namenjena nakupom ali investiranjem v tehnološka podjetja. Z naraslimi investicijami v evropske startupe pa gre lahko ta trend v napačno smer," opozarja sogovornik.
Peter Ribarič: Razlog je predvsem majhen obseg akumulacije privatnega kapitala, ki je posledica pol-pretekle zgodovine in nenaklonjenosti družbe do zasebnega lastništva, Spremembe bodo lahko le na dolgi rok, država lahko vpliva na dvig investiranja z ugodnejšo davčno obravnavo investicij, s spodbujanjem vstopa privatnega slovenskega kapitala v panoge, ki so zaenkrat še v državnem lastništvu oziroma kontroli.
Jure Knez: V Sloveniji se kultura investicij v startupe šele razvija. V bistvu smo v zelo nerazvitem kapitalizmu v pravem pomenu te besede. Potrebne so generacije, da se ustvari domači kapital, ki je seme nadaljnjega razvoja. Šele ko bomo zgradili ugodno podporno in politično okolje, bomo lahko upravičeno pričakovali, da več vrhunskih mladih strokovnjakov ostane v domačem okolju.
Gregor Rebolj: Uspehi prvih evropskih tehnoloških podjetij počasi postajajo temelj za še večje uspehe. V dobro delujočem tehnološkem ekosistemu potrebuješ tri stvari: znanje, kapital in prepričanje. Vsi ti trije dejavniki so bistveni razlog za ustanovitev Silicon Gardens. Prvotne uspešne zgodbe so ustvarile znanje in privabljajo vedno več kapitala v to vrsto investicij. Uspehi pa tudi povečujejo zavest o potencialu tehnološkega ekosistema, prepričanje v uspeh nato privablja nove ustanovitelje, da se odrečejo redni službi in se odločajo za negotovo življenje ustanovitelja podjetja. Samozavest je zelo pomembna v podjetništvu in tukaj ima Slovenija še največji zaostanek, ki bi se ga dalo premagati.
----------------------------------------------------
Ključna prednost sklada Silicon Gardens Fund II je združitev uspešnih podjetnikov, ki prihajajo iz tehnoloških podjetij, ki jim je že uspel preboj na trgu. Podjetniki zato posedujejo bogate izkušnje in imajo široko poslovno mrežo. S svojimi veščinami učinkovito pomagajo zagonskim podjetjem.
Silicon Gardens skupnost sega v čas leta 2010, ko so se organizirali podjetniški dogodki v takratnem Bikofeju in Kiberpipi. Takrat se je pokazala potreba po sodelovanju med podjetniki, ki ciljajo na globalni trg. Takšni so si le redko konkurenca, zato so med seboj pripravljeni deliti marsikatero težko pridobljeno izkušnjo. S tem pa si povečajo možnost uspeha. Iz te ideje je leta 2014 nastal mikro sklad Silicon Gardens I. Ta je podprl 10 podjetij v zelo zgodnjih fazah razvoja podjetja, 6 od teh je še vedno aktivnih in raste.
Peter Ribarič, direktor prvega sklada, je povedal: “Sklad Silicon Gardens Fund II je logično nadaljevanje zgodbe “od podjetnikov za podjetnike”. Tako prenašamo vzorce Silicijeve doline na domača tla. Pravo veselje je delati s podjetniki, ki še ne vedo, kaj je nemogoče in lahko zato nemogoče stvari naredijo.”
Silicon Gardens Fund II je bil ustanovljen oktobra 2019. Do konca leta je zbral 4 milijone evrov kapitala od zasebnih investitorjev. Načrt je skupno zbrati in vložiti 5 milijonov evrov. Glavni namen sklada je aktivno pomagati zagonskim podjetjem doseči stopnjo, na kateri so pripravljeni vstopiti na mednarodni trg.
Investitorji prihajajo iz podjetij
Klika/Sportradar (Gregor Rebolj, Borut Jerič, Luka Ferlan, Andrej Bratko, Gregor Šoško, Primož Pugelj), Outfit7 (Matej Romih, Rok Zorko, Igor Lautar, Boris Eržen, Luka Renko, Peter Dolenc, Boris Dolenc), Cosylab (Mark Pleško, Igor Verstovšek), Studio Moderna (Branimir Brkljač), Iconomi (Jani Valjavec, Tim M. Žagar), Equa (Anže Miklavec), Mimovrste (Jugoslav Petkovič), LGT Vestra (Nataša Williams), Zemanta (Andraž Tori), Planet GV (Peter Ribarič), Unitplast (Srečo Pust) in Dewesoft (Jure Knez). V skladu delujeta kot zunanja svetovalca tudi Boštjan Špetič (Zemanta) in Tomaž Štolfa (Layer).
Klika/Sportradar (Gregor Rebolj, Borut Jerič, Luka Ferlan, Andrej Bratko, Gregor Šoško, Primož Pugelj), Outfit7 (Matej Romih, Rok Zorko, Igor Lautar, Boris Eržen, Luka Renko, Peter Dolenc, Boris Dolenc), Cosylab (Mark Pleško, Igor Verstovšek), Studio Moderna (Branimir Brkljač), Iconomi (Jani Valjavec, Tim M. Žagar), Equa (Anže Miklavec), Mimovrste (Jugoslav Petkovič), LGT Vestra (Nataša Williams), Zemanta (Andraž Tori), Planet GV (Peter Ribarič), Unitplast (Srečo Pust) in Dewesoft (Jure Knez). V skladu delujeta kot zunanja svetovalca tudi Boštjan Špetič (Zemanta) in Tomaž Štolfa (Layer).
Sklad je do sedaj investiral v pet naložb: Mediately, Blub Blub, Influee, Noir in Coherence. Vsa naložbena podjetja delujejo v digitalnem prostoru in imajo potencial hitre rasti. Ekipe delujejo v Sloveniji ali v tujini in se širijo na mednarodne trge.
Blub Blub
Blub Blub pomaga staršem odkriti otrokov potencial s pomočjo visoko kakovostnega časa, ki ga preživijo pred zaslonom.
Coherence
Misija podjetja Coherence je demokratizirati izdelavo večigralskih iger. Pri podjetju želijo vsem igričarskim studijem omogočiti izdelavo masivnih virtualnih svetov, ki živijo in se razvijajo tudi ob igralčevi odsotnosti.
Influee
Influee je platforma za ustvarjanje vsebin in sodelovanje z vplivneži. Platforma povezuje blagovne znamke z vplivneži in jim omogoča enostavno sodelovanje.
Mediately
Mediately z mobilno aplikacijo z informacijami o zdravilih in boleznih pomaga več kot 100,000 zdravnikom sprejemati boljše odločitve za svoje paciente.
Noir
Noir je globalna kulinarična skupnost, ki združuje ljudi okoli vina in hrane. Pri tem ustvarja različne vsebine, dogodke in prodajne aktivnosti.
Blub Blub pomaga staršem odkriti otrokov potencial s pomočjo visoko kakovostnega časa, ki ga preživijo pred zaslonom.
Coherence
Misija podjetja Coherence je demokratizirati izdelavo večigralskih iger. Pri podjetju želijo vsem igričarskim studijem omogočiti izdelavo masivnih virtualnih svetov, ki živijo in se razvijajo tudi ob igralčevi odsotnosti.
Influee
Influee je platforma za ustvarjanje vsebin in sodelovanje z vplivneži. Platforma povezuje blagovne znamke z vplivneži in jim omogoča enostavno sodelovanje.
Mediately
Mediately z mobilno aplikacijo z informacijami o zdravilih in boleznih pomaga več kot 100,000 zdravnikom sprejemati boljše odločitve za svoje paciente.
Noir
Noir je globalna kulinarična skupnost, ki združuje ljudi okoli vina in hrane. Pri tem ustvarja različne vsebine, dogodke in prodajne aktivnosti.
Direktor sklada Gregor Rebolj, soustanovitelj podjetja Klika, ki ga je leta 2010 združil z multinacionalko Sportradar in konec leta 2018 svoj delež prodal, ko je bila ta skupina vredna 2,5 mld ameriških dolarjev, pravi: "V Sloveniji je zelo veliko tehnično dobro usposobljenega kadra. Večkrat pa se nam zatakne pri trženju in globalizaciji. To oviro želimo premostiti in pomagati slovenskim podjetnikom prodreti na mednarodne trge. To nam je že uspelo pri prvem skladu, zdaj pa bomo obseg še povečali."
Med tem, ko marsikadaj govorimo o tem, da evropska stratup scena zaostaja za ameriško, pa Rebolj opaža tudi eno prednost. Evropski startupi so se po njegovih besedah vsaj v preteklosti, zaradi različnih razlogov, najprej osredotočili na posel in šele posledično na širitev na trgu. "Zato so vsaj pri tem, kar se lahko izrazi tudi kot faktor med količino ustvarjenega prometa ali dobička in valuacijo, boljši od ameriških podjetij. Podjetje z dobrim jedrom ima tako lahko precej bolj zdravo prihodnost tudi, če se zmanjša količina denarja namenjena nakupom ali investiranjem v tehnološka podjetja. Z naraslimi investicijami v evropske startupe pa gre lahko ta trend v napačno smer," opozarja sogovornik.
Investitorje novega sklada smo vprašali
Slovenija ima v primerjavi z EU enega najnižjih deležev investicij. Zakaj menite je temu tako in kaj bi lahko spremenili?
Peter Ribarič: Razlog je predvsem majhen obseg akumulacije privatnega kapitala, ki je posledica pol-pretekle zgodovine in nenaklonjenosti družbe do zasebnega lastništva, Spremembe bodo lahko le na dolgi rok, država lahko vpliva na dvig investiranja z ugodnejšo davčno obravnavo investicij, s spodbujanjem vstopa privatnega slovenskega kapitala v panoge, ki so zaenkrat še v državnem lastništvu oziroma kontroli.
Jure Knez: V Sloveniji se kultura investicij v startupe šele razvija. V bistvu smo v zelo nerazvitem kapitalizmu v pravem pomenu te besede. Potrebne so generacije, da se ustvari domači kapital, ki je seme nadaljnjega razvoja. Šele ko bomo zgradili ugodno podporno in politično okolje, bomo lahko upravičeno pričakovali, da več vrhunskih mladih strokovnjakov ostane v domačem okolju.
Gregor Rebolj: Uspehi prvih evropskih tehnoloških podjetij počasi postajajo temelj za še večje uspehe. V dobro delujočem tehnološkem ekosistemu potrebuješ tri stvari: znanje, kapital in prepričanje. Vsi ti trije dejavniki so bistveni razlog za ustanovitev Silicon Gardens. Prvotne uspešne zgodbe so ustvarile znanje in privabljajo vedno več kapitala v to vrsto investicij. Uspehi pa tudi povečujejo zavest o potencialu tehnološkega ekosistema, prepričanje v uspeh nato privablja nove ustanovitelje, da se odrečejo redni službi in se odločajo za negotovo življenje ustanovitelja podjetja. Samozavest je zelo pomembna v podjetništvu in tukaj ima Slovenija še največji zaostanek, ki bi se ga dalo premagati.
----------------------------------------------------
Ključna prednost sklada Silicon Gardens Fund II je združitev uspešnih podjetnikov, ki prihajajo iz tehnoloških podjetij, ki jim je že uspel preboj na trgu. Podjetniki zato posedujejo bogate izkušnje in imajo široko poslovno mrežo. S svojimi veščinami učinkovito pomagajo zagonskim podjetjem.
Silicon Gardens skupnost sega v čas leta 2010, ko so se organizirali podjetniški dogodki v takratnem Bikofeju in Kiberpipi. Takrat se je pokazala potreba po sodelovanju med podjetniki, ki ciljajo na globalni trg. Takšni so si le redko konkurenca, zato so med seboj pripravljeni deliti marsikatero težko pridobljeno izkušnjo. S tem pa si povečajo možnost uspeha. Iz te ideje je leta 2014 nastal mikro sklad Silicon Gardens I. Ta je podprl 10 podjetij v zelo zgodnjih fazah razvoja podjetja, 6 od teh je še vedno aktivnih in raste.
Peter Ribarič, direktor prvega sklada, je povedal: “Sklad Silicon Gardens Fund II je logično nadaljevanje zgodbe “od podjetnikov za podjetnike”. Tako prenašamo vzorce Silicijeve doline na domača tla. Pravo veselje je delati s podjetniki, ki še ne vedo, kaj je nemogoče in lahko zato nemogoče stvari naredijo.”
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost