Slovenski gozdovi - slovenska nafta?

Mitja Piškur iz GIS o prhodnosti lesne industrije.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Kolikšen bi lahko bil posek v prihodnje glede na podatke, s katerimi razpolagate na inštitutu?

Menim, da se bo posek v prihodnjem desetletju povečal. Temu v prid govori podatek o letnem prirastku, ki po zadnjih podatkih ZGS znaša 8,7 milijona kubičnih metrov letno. V obdobju do leta 2020 bo sicer možno posekati od šest do sedem milijonov kubičnih metrov letno, menim pa, da se bo tudi delež prirastka, ki ga bo možno letno posekati v prihodnjem desetletju, še povečal. Ali bo dejansko izkoriščen ves potencial – to je možni posek –, pa je najbolj odvisno od zasebnih lastnikov gozdov. V državnih gozdovih se namreč načrtovani posek izvede stoodstotno.

Koliko lesa za industrijo pride iz gozdov v Sloveniji?

Količina industrijskega lesa iz slovenskih gozdov je bila v obdobju 2001–2012 okrog dva milijona kubičnih metrov, v letu 2013 se je povečala na 2,3 milijona. Zaradi posledic ujm (žled, podlubniki, vetrolom) je proizvodnja industrijskega lesa skokovito narasla nad 3,5 milijona kubičnih metrov, največ ga je bilo leta 2016 (štiri milijone kubikov).

So naši gozdovi res nafta?

Da so slovenski gozdovi slovenska nafta, je nekoliko poenostavljeno (romantično) razmišljanje, ki temelji zgolj na podatku o gozdnatosti in lesni zalogi na enoto površine (m3/ha). Pri presoji pomena slovenskih gozdov za predelavo lesa in dodajanje vrednosti lesu je ključna količina industrijskega lesa (torej lesa, ki je primeren za predelavo v industrijah, kamor vključujemo hlodovino, celulozni les in drug industrijski les), ki vsako leto pride na trg. Z vidika energetske rabe in posredno emisij toplogrednih plinov pa so gozdovi pomembni tudi kot lokalni vir lesa za ogrevanje – lahko bi rekli, da gre za »zeleno in okolju prijazno nafto«. Z vidika obračunavanj emisij toplogrednih plinov je namreč raba lesa za kurjavo nevtralna, vsaka raba fosilnih goriv pa nacionalno pripomore k povečevanju emisij toplogrednih plinov.

Več o tej temi tu.

Več iz rubrike

ikonomija

Velike ambicije EU po zeleni in digitalni preobrazbi

Von der Leynova je že prejšnji teden predstavila načrt financiranja digitalizacije, Slovenija pa lahko med predsedovanjem krepi zaupanje v digitalne tehnologije.

ikonomija

Najstnice z inovativno aplikacijo za ljudi z demenco do prestižne nagrade

Tri najstnice z Irske so zasnovale aplikacijo Memory Haven za ljudi z demenco. Zanjo so prejele nagrado na prestižnem tehnološkem tekmovanju.

ikonomija

Huawei ogorčen nad ravnanjem slovenske vlade

Kitajski tehnološki velikan Huawei je nad novico, da naj bi ga slovenska vlada označila za dobavitelja z visokim tveganjem, presenečen in razočaran.

ikonomija

Kam nas vodi najmlajša generacija?

Raziskava, ki so jo izvedli pri Zebra IQ, je dala boljši vpogled v to, kdo so predstavniki generacije Z; kaj jim je v življenju pomembno in česa ne marajo.

Komentarji: