Slovenska rešitev za podatkovne verige za mala podjetja

Dokler tehnologija veriženja podatkov ni bila uveljavljena v svetovnem merilu, se platforme, ki bo omogočala prodajo in nakup terjatev (tudi) v kriptovalutah, ni dalo speljati. Z uporabo te tehnologije, ki je vse pomembnejša, pa bodo Slovenci rešili več problemov trenutnih svetovnih ponudnikov faktoringa, ki takšno obliko financiranja ponujajo zgolj večjim podjetjem, majhna in srednjevelika podjetja pa zaradi prevelikih stroškov obdelave na ta način ne morejo priti do svežih sredstev. Platforma bo z avtomatizacijo obdelave podatkov znatno znižala stroške ter malim in srednjevelikim podjetjem pomagala pri lažjem pridobivanju finančnih sredstev.

Ker je projekt zanimiv v svetovnem merilu, ni nenavadno, da je nedavno na svetovni konferenci CoinAgenda v Španiji, ki je namenjena zagonskim podjetjem in projektom veriženja podatkov, zmagal Hive Projekt, in to v konkurenci dvajsetih svetovnih zagonskih podjetij in podjetij, ki zagonska sredstva iščejo s pomočjo množičnega financiranja s prodajanjem kriptožetonov.

Do likvidnosti s prodajo računa

»Zmaga na eni najpomembnejših svetovnih konferenc je dokaz, da smo na pravi poti, zanimanje svetovnih investitorjev pa je še dodatna spodbuda ekipi,« je povedal Jure Soklič, soustanovitelj projekta. »Žirija priznanih strokovnjakov, med njimi so bili nekateri vodilni predstavniki Silicijeve doline, je v projektu prepoznala dolgoročen potencial za rast,« je dodal direktor marketinga Domen Uršič.

Razvoj platforme je že prepričal tudi nekatere ameriške, angleške in avstralske ponudnike faktoringa, ki želijo nadgraditi obstoječe poslovanje s platformo, ki jo razvija ekipa Hive Project.

S pomočjo tehnologije veriženja podatkov bomo naredili prvo platformo, kjer bodo lahko za faktoring mali podjetniki prodali svoj račun nekemu investitorju, skladu ali pa tudi malim investitorjem, s čimer bodo reševali svojo likvidnost.

Hive Project bo reševal težave malih podjetnikov po vsem svetu, ki čakajo na plačilo računov tudi 50, 60 ali sto dni, nam je razložil Uršič. »S tehnologijo veriženja podatkov bomo naredili prvo platformo, kjer bodo lahko za faktoring mali podjetniki prodali svoj račun nekemu investitorju, skladu ali pa tudi malim investitorjem, s čimer bodo reševali svojo likvidnost,« razlaga Uršič. Povedano v jeziku laikov: kot samostojni podjetnik opravite delo za večjo institucijo in izdate račun. Žal vam to podjetje plača opravljeno delo šele čez 90 dni. V tem času vas za delo snubi že drugo podjetje, in ker čakate na plačilo, nimate denarja za nakup materiala, ki ga potrebujete za nov projekt. Namesto da bi čakali na plačilo, bi lahko sami ali pa vaš računovodski servis ta račun predali na Hive Project, kjer se bo avtomatizirano preverilo, ali je račun v redu, in ta bo takoj pristal na blockchainu, kjer bo lahko sklad ali investitor ta račun kupil. Investitor, ki bo kupil vaš račun, bo dobil denar v 90 dneh ali kot je zapisano na računu, vi pa takoj.

Hive Project bo tako povezal investitorja in izdajatelja računa, kar je v bistvu faktoring, ki ga velika podjetja uporabljajo že vrsto let, nihče pa se ni zavzel za male podjetnike, razlaga Uršič. »Vsi, ki čakajo na plačilo računov in potrebujejo takojšnjo likvidnost, se lahko odločijo za to,« dodaja.

Hive Project za začetek ustanovlja sklad. V prvih dveh tednih množičnega zbiranja denarja je ekipa prepričala že skoraj 1500 podpornikov. Za zdaj imajo nekaj več kot tisoč zbranih bitcoinov, povprečna investicija posameznika pa je manj kot 2000 dolarjev. Skupno so tako zbrali več kot pet milijonov evrov zagonskih sredstev, ki so jih v kriptovalutah zbirali do 14. avgusta. Slovenska ekipa je tako nasledila Bancor, zmagovalca zadnje CoinAgende, ki je pozneje zbral več kot 150 milijonov dolarjev in postal eden najuspešnejših tovrstnih projektov (ICO – Initial Coin Offering) vseh časov.

Projekt bo zaživel prihodnje leto, računajo pa, da bo povpraševanje malih podjetnikov, malih d. o. o. in drugih, ki potrebujejo denar za projekte, veliko.

Pexels

Kdo bodo kupci računov?

»Tisti, ki imajo odvečna sredstva bodisi v kriptovalutah, kot so bitcoin, ali v FIAT denarju. Namesto da bi čakali, da bo bitcoin zrasel, lahko investira v račun nekoga in v roku, kot je na računu določen za plačilo, dobi deset odstotov več,« razlaga Uršič.

Zmaga na eni najpomembnejših svetovnih konferenc je dokaz, da smo na pravi poti, zanimanje svetovnih investitorjev pa je še dodatna spodbuda ekipi.

V bistvu gre za neke vrsto posojilo denarja od nekoga, ki je prepričan, da bo izdani račun plačan. Dodaja, da bo tehnologija veriženja podatkov med drugim omogočila avtomatizacijo preverjanja računov, likvidnosti ipd. »Rešila pa bo tudi veliko težavo stare ekonomije, saj bo vsak račun dobil lasten odtis na podatkovni verigi, s čimer odpade podvajevanje,« pojasnjuje Uršič. Računi pa bodo lahko plačani tudi v kriptovalutah.

Hive Project s faktoring platformo cilja na ves svet, storitev pa bodo najprej zagnali v Evropi, še posebno ciljajo na vzhodno Evropo, kjer je faktoring najmočnejši. Sledil bo naskok na Francijo, Veliko Britanijo, Bližnji vzhod … Ker se je ta likvidnostni instrument izkazal za dobrega že pri velikih podjetjih, so prepričani, da bo zanimanje veliko. Uršič poudarja, da ne gre za novost v ekonomiji, »ampak bomo to, kar že deluje, omogočili tudi manjšim podjetjem; tistim, ki so bili doslej izvzeti iz tega, ker je bilo predrago iti gledat, ali je račun, vreden tisoč evrov, pravi ali ne, in preverili podjetje«. Nastala bo baza podjetij, ki bodo za dobro vedenje – plačevanje v rokih in podobno – tudi nagrajena.

Pexels

Slovenija je vroča točka finančne tehnologije

Slovenci zelo hitro prevzemamo tehnologijo in z njo povezane novosti predvsem v finančnem sektorju. Moneta, ki je leta 2001 omogočila plačevanje z mobilnim telefonom, se je prijela, preden so podobne tehnologije in storitve osvojile svet. Banke omogočajo spletno poslovanje in poslovanje prek aplikacije. Smo pa tudi uporabniki tehnologije veriženja podatkov, ki presega okvire finančnega sektorja. Suncontract, ki je nedavno končal ICO, bo podatkovno veriženje vpeljal v sektor električne energije, kjer se bo vzpostavil disruptivni model dobave električne energije; Viberate, ki je ICO napovedal za september, pa bo spremenil glasbeno industrijo.

Vse to nam da misliti, da je Slovenija nedvomno vroča točka za finančne tehnologije. »Ali pa smo le bolj odprti do zagonskih podjetij in prevzemanja tehnologij,« razmišlja Uršič. Zaslug za razvoj finančnih tehnologij nikakor ne gre pripisovati državi, »ampak gre za grozdenje« – startuperji se poznajo med seboj.