Slovenija, zelena in varna, do turističnih rekordov

Podoba zelene in varne destinacije, ki jo Slovenija uživa v tujini, je našemu turizmu lani pomagala do rekordnih rezultatov. Rekordno visoka vlaganja v promocijo bi država rada še povečala tudi z zvišanjem turistične takse.

Slovenska turistična podjetja si bodo lansko leto zapomnila po rekordnih dosežkih. Število turistov se je od leta 2015 povečalo za 9,4 odstotka, na 4,17 milijona, od tega je bilo gostov iz tujine 2,9 milijona ali 11,4 odstotka več kot leto prej. Število prenočitev se je povečalo za 7,6 odstotka, na 10,77 milijona, tuji gostje so jih ustvarili dobro desetino več kot leto prej, domači pa 2,8 odstotka več. Vendar rekordne številke gospodarskega ministra Zdravka Počivalška ne zadovoljujejo, saj rasti števila prenočitev ne sledi tudi rast prihodkov iz turizma. Povedano po domače, slovenska turistična podjetja s hotelsko sobo ne zaslužijo dovolj.

Tudi Melania Trump je dobra za rast

Državna sekretarka za turizem Eva Štravs Podlogar je prepričana, da dobri rezultati kažejo, da v slovenskem turizmu določene stvari tudi delamo prav. Po njenem so ključni dejavniki, ki so pripomogli k lanski rasti, naslednji:

– rekordno visoko vlaganje v promocijo, 12 milijonov evrov, to je dvakrat več kot leta 2015 in največ v zgodovini Slovenije;

– prenovljeni in atraktivni turistični produkti;

– izjemni dogodki in posamezniki, ki prihajajo iz Slovenije: Štravs Podlogarjeva pri tem kot magnete omeni Aleksandra Čeferina na čelu Uefe, Ano Roš kot najboljšo kuharsko mojstrico na svetu in seveda prvo damo ZDA Melanio Trump;

– odmevna priznanja (Slovenija kot prva zelena destinacija na svetu in Ljubljana, zelena prestolnica Evrope);

– varnost;

– ugodne gospodarske razmere.

Roman Šipić

Zdravilišča ostajajo motor rasti

Zdraviliške občine so lani prispevale 29 odstotkov vseh prenočitev, obalne petino, gorske četrtino, na četrtem mestu pa je Ljubljana, kjer so ustvarili 12 odstotkov vseh lanskih prenočitev. Slovenska naravna zdravilišča je lani prvič obiskalo več kot 700.000 gostov, kar je 2,5 odstotka več kot leta 2015. Ker se v zdraviliščih zavedajo potrebe po neprestanih vlaganjih, so tudi letos načrtovane številne investicije. Terme Čatež tako načrtujejo odprtje novega prestižnega kampa s petimi zvezdicami na 20.000 kvadratnih metrih, podobno tudi Terme Olimia načrtujejo nov luksuzni kamping in prenovo centra za dobro počutje. Šmarješke toplice bodo prenovile zunanje kopališče, Dolenjske Toplice načrtujejo prenovo zdravstvenega dela. V Moravskih Toplicah prenavljajo kopališča in bungalove, v laški Thermani pa bo največja naložba prenova drugega nadstropja hotela Zdravilišče Laško.

V Ljubljani se je število prenočitev lani povečalo za 11 odstotkov, na 1,3 milijona. Statistični podatki za zadnje desetletje kažejo, da se je število turistov v Ljubljani podvojilo. »Leta 2005 smo ustvarili 579.095 prenočitev, lani pa 1.186.191. Predlani smo jih milijon dosegli oktobra, lani pa že avgusta,« je dejala Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.

Roman Šipić

Kako naprej

Minister Počivalšek, ki je v turizmu doma, saj je pred prihodom na ministrski položaj vodil Terme Olimia, meni, da je glavna naloga vlade na področju turizma v prihodnje zagotavljanje ugodnega poslovnega okolja in promocija Slovenije kot turistične destinacije. Prepričan je, da je Slovenija preregulirana, in za področje turizma napoveduje večjo deregulacijo. Ta naj bi olajšala življenje tistim, ki oddajajo sobe na spletni platformi Airbnb.

V strategiji turizma med letoma 2017 in 2021 so med drugim zapisani naslednji cilji:

– od 3,7 do 4 milijarde letnih prihodkov od izvoza potovanj,

– od 5 do 5,5 milijona turistov,

– od 16 do 18 milijonov prenočitev,

– od 18.000 do 21.000 novih hotelskih sob.

Počivalšek si želi več hotelskih sob v državi, govori celo o desetih novih hotelih visoke kategorije. Kako si to predstavlja? »Želimo si zlasti tako imenovanih greenfield naložb: Naša naloga je, da potencialnim investitorjem zagotovimo povratne vire oziroma ugodno financiranje, da se bodo odločali za takšne projekte.«

Promocija 
se bo financirala 
z višjo takso

Za turistično promocijo je država lani namenila 12 milijonov evrov, to je največ v zgodovini Slovenije. Letos bo ta številka znašala 11,5 milijona evrov. Za primerjavo, Hrvaška in Avstrija za promocijo svojega turizma namenjata 33 oziroma 150 milijonov evrov na leto. Cilj snovalcev slovenske turistične politike je povečati ta znesek na 20 milijonov evrov in strukturo njegovega financiranja spremeniti tako, da ga bo večji delež financiran iz turistične takse. Ta zdaj znaša 1,26 evra, po novem pa bo od dva do 2,50 evra.

»V slovenskem turizmu moramo povečati kakovost. Če povečamo kakovost ponudbe s stenami, infrastrukturo, moramo izboljšati tudi turistične programe. Če to naredimo, zvišanje takse ni težava, gostu je ne bo težko plačati, saj so tudi v Berlinu, Milanu in Firencah takse višje od petih evrov,« pravi Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.