Slovenija zaostaja, a možnosti za e-učenje so

50 milijonov študentov, 150.000 tečajev, 295 milijonov vpisov v tečaje – to je Udemy, vodilna globalna tržnica znanja, ki povezuje študente z najboljšimi predavatelji na svetu, piše na spletni strani podjetja, ustanov­ljenega leta 2009 v ZDA.

»Izbirate lahko med več kot 3600 online izobraževalnimi programi, ki jih ponuja 190 naših partnerjev, vodilnih univerz na svetu. Z nami je znanje nabiralo že več kot 40 milijonov ljudi,« beremo na spletni strani družbe Coursera, ki sta jo leta 2012 ustanovila profesorja stanfordske univerze in zdaj zaposluje 450 ljudi.

Istega leta je platformo Udacity zagnal še en nekdanji stanfordski profesor, Sebastian Thrun, ki je v resnici zaslužen za preporod online izobraževalnih programov. Znanje s področja IT je na njegovem portalu v teh letih nabiralo 11,5 milijona ljudi.

Pod platformo e-izobraževanja EdX se je leta 2012 podpisala univerza Harvard in do zdaj se lahko pohvali z 20 milijoni uporabnikov.

LinkedIn Learning ponuja več kot 15.000 izobraževanj v sedmih jezikih, vsak teden doda najmanj 60 novih …

Še in še bi lahko naštevali portale in izobraževalne ustanove, ki uporabnikom ponujajo dostop do znanja, ki ga lahko usvajajo z domačega kavča ali med vožnjo z javnim prometom na delovno mesto. Naj bodo to kratkotrajna, tudi nekajminutna (video) izobraževanja v slogu »how to« – na primer hitri tečaj obdelovanja fotografij, uporabe excela – ali čisto pravi, večletni študijski program, po katerem udeleženec pridobi določen izobrazbeni naziv.

Industrija digitalnih izobraževanj nezadržno raste. Vsak teden se na trgu pojavljajo nove aplikacije z rešitvami, s katerimi odgovarjajo na izzive diverzificirane in večgeneracijske delovne sile, ki ji enoten način izobraževanja ne ustreza več, kaže raziskava LinkedIna o izobraževanjih na delovnem mestu za leto 2018. Skoraj 60 odstotkov anketiranih je povedalo, da se raje usposabljajo »v svojem miru« kot v skupini s sodelavci.

Ameriška poslovna revija Inc. povzema poročilo Global Market Insights za leto 2019, v katerem ocenjujejo, da bo vrednost te industrije do leta 2025 dosegla 300 milijard ameriških dolarjev, potem ko je bila leta 2018 vredna 190 milijard dolarjev, 40 odstotkov tega odpade na Severno Ameriko.
 

Kje smo v Sloveniji?

 

V Sloveniji klasično e-izobraževanje ni zelo razvito. Kakor so z raziskavo pred nekaj leti ugotovili na Fakulteti Doba, ki je prva pri nas pred 21 leti ponudila način poučevanja brez fizičnega stika študenta in profesorja, Evropa na tem področju precej zaostaja za najnaprednejšimi državami, Slovenija pa za Evropo.

Po njihovih navedbah so še danes edina ustanova tudi širše v regiji, ki omogoča e-študij v pravem pomenu besede, se je pa v zadnjem obdobju pojavilo več organizacij, ki ponujajo kombinirano izobraževanje (»blended«). »Zanimanja za online izobraževanja je čedalje več, govorimo lahko o petodstotni letni rasti števila vključenih študentov. Zdaj pri nas tako študira približno 1500 študentov na leto, prihajajo pa iz 46 držav.


»Leta 1999 smo v prvi online višješolski program poslovni sekretar vpisali 36 študentov, danes izvajamo 13 programov, v tem času je diplomiralo 7100 študentov,« je povzela Polona Baloh, predstavnica za stike z mediji v Dobi.

Študentje so predvsem zaposleni, z jasnimi pričakovanji in visoko motivacijo. Njihova povprečna starost na univerzitet­nih programih in višji šoli je med 25 in 35 let, v magistrskih programih so nekoliko starejši. V podjetjih zasedajo večinoma delovna mesta v srednjem menedžmentu.

V Dobi se strinjajo, da online študij zahteva samodisciplino, odgovornost in motivacijo, naloga ustanove, ki program izvaja, pa je, da skrbi za pedagoško, organizacijsko in tehnično podporo. »Študente spremljajo profesorji in online mentorji. Vloga zadnjih je predvsem motivacijska, študentom so na voljo 24 ur na dan sedem dni v tednu,« je povedala Balohova in dodala, da je online študij popolnoma enakovreden klasičnemu, cilji in kompetence programov so enaki, samo pot je drugačna. Na diplomi tako tudi ni navedeno, v kakšnem načinu študija je študent študiral, pravijo v Dobi.
 

Mnenja so deljena

»Enkrat na leto preverjamo zadovoljstvo delodajalcev z znan­jem diplomantov. Visoko ocenjujejo razvitost njihovih kompetenc, predvsem samoiniciativnost in nenehno učen­je, podjetnost in vodenje ter informacijska znanja in pismenost. Študentje online študija imajo po mnenju delodajalcev v primerjavi s študenti klasičnega študija bolje razvite tudi kompetence pisnega sporazumevanja in timskega dela,« je še pojasnila Polona Baloh.


O e-izobraževanjih so tako v stroki kot med študenti in tudi delodajalci mnenja deljena. Profesor z ene od britanskih univerz navaja pedagoške raziskave, ki kažejo, da sta osebni pristop in fizična udeležba na predavanjih in seminarjih ključna za uspešno, učinkovito učenje. Študenti pa po njegovih besedah ugotavljajo, da delodajalci online izobraževanj ne cenijo toliko.

Poleg tega učitelji ne spoznajo svojih študentov tako dobro kot pri tradicionalnem študiju, kar pomeni, da jim ne morajo napisati tako dobrih priporočil. Manj možnosti je tudi za neformalne pogovore ali nasvete, morda največji problem pa je plagiatorstvo. Ti programi namreč težko zagotovijo, da gre v resnici za delo vpisanega študenta, je skeptičen sogovornik, ki sam nima neposrednih izkušenj z izobraževanjem po spletu, povzel je izkušnje ter mnenja sodelavcev in študentov.

Podobno razmišljajo v IEDC – Poslovni šoli Bled, kjer ne ponujajo e-izobraževanja kot celote. »Kot izobraževalna ustanova temeljimo na ideji, da se proces transformacije zares zgodi le v interaktivnem okolju med udeleženci, strokovnjaki, profesorji …« so sporočili.