Slovenija v robotiki nad evropskim povprečjem

Slovenija se na področju robotike razvija zelo hitro. »Če kot kazalnik vzamemo, da je evropsko povprečje 99 industrijskih robotov na 10.000 zaposlenih v industriji, smo Slovenci to presegli in bližamo se številki 135. Število robotov se je v letih od 2012 do 2016 v industriji v Sloveniji potrojilo. Smo nad evropskim povprečjem in se približujemo najrazvitejšim državam na tem področju,« je ob predstavitvi vsebine letošnje Poslovne konference Portorož, na kateri bodo udeleženci govorili o tem, kako živeti med kiklopi in roboti, povedal njen programski vodja dr. Janez Prašnikar, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Robotizacija: vzpon ali zaton civilizacije je naslov raziskovalnega projekta ljubljanske ekonomske fakultete, katerega rezultate bodo predstavili na konferenci v Portorožu. Odgovoriti so poskušali na vprašanja, povezana z razvojem robotike v svetu, o njenem pomenu v slovenskih industrijskih podjetjih, v hotelski dejavnosti ... Pri tem so primerjali Dansko, Avstrijo in Slovenijo ter poskušali odgovoriti tudi na vprašanje, kakšne ukrepe naj sprejme politika oziroma bi morala sprejeti država v industrijski politiki 4.0 in robotiki, da bi podjetjem olajšala dostop do novih tehnologij.

Igor Zaplatil

Danska stavi na robotiko

Najaktivnejša je pri spodbujanju razvoja robotike Danska, ki si močno prizadeva za povečevanje svoje prepoznavnosti po robotizaciji. Vodja grozdov Danske inovacijske mreže za robotiko RoboCluster, ki jo je pred 15 leti ustanovilo dansko ministrstvo za znanost in inovacije, Bjarke Falk Nielsen pravi, da se bodo roboti uveljavili ne glede na vse.

Kljub robotizaciji se zaposlenost povečuje in plače rastejo.

Na vprašanje, kdo bo plačeval davke, če bodo roboti zasedli delovna mesta, na podlagi katerih se zdaj plačujejo davki ter socialni prispevki, odgovarja: »Ljudje so pametni, iznašli bodo drugačen način za delo in plačevanje davkov.« Prepričan je, da prihodnost prinaša nova delovna mesta, nove priložnosti, dodaja pa, da bodo spremembe gotovo zelo dramatične. Večje spremembe je mogoče pričakovati že z uporabo robotov v malih in srednje velikih podjetjih, kar omogočajo vse manjši in dostopnejši roboti. RoboCluster ima več kot 260 članov in okoli polovica teh je zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem robotike in avtomatizacije v državi, vključena pa so tudi podjetja, ki robotiko uporabljajo, ter raziskovalne in izobraževalne institucije.

Kljub robotom se zaposlenost povečuje

Strah pred izgubo delovnih mest z razvojem robotike in vse večjim številom robotov v industriji je za zdaj, kot zagotavljajo tisti najbolj vpleteni, odveč. Tako naj bi tudi različne raziskave že pokazale, da pojav robotizacije ni negativno vplival na zaposlovanje. Prav nasprotno – zaposlenost se povečuje in plače rastejo. Bjarke Falk Nielsen, ki se bo prav tako udeležil Poslovne konference Portorož, pojasnjuje, da bo robotika zelo vplivala tudi na finančni sektor. Prav ta je tisti, ki je na Danskem doživel največjo spremembo na področju robotike.

Posel je evolucijski. Tisti, ki ne zna pričakovati sprememb in se ne zna spremeniti, bo izumrl.

Kako močna pa je Evropa v primerjavi z ZDA in Japonsko na tem področju? Na Danskem se ne bojijo, da bi v ZDA ali natančneje v Silicijski dolini razvili boljše ali pametnejše robote kot v Evropi. Čeprav imajo precej večjo gospodarsko moč in razvoju te panoge namenjajo neprimerljivo več denarja, nimajo nič boljšega znanja.

Danska vlada je močno vpeta v razvoj te »nove družbe« in financira številne projekte. Kaj pa v Sloveniji? V Sloveniji razvijajo in za zdaj robotiko uporabljajo večinoma podjetja sama ali samoiniciativno zaradi večje konkurenčnosti ali potreb trga, ne zaradi spodbud države. Za zdaj bi bilo morda dobro, če bi tako tudi ostalo. Že res, da državne spodbude niso nekaj, nad čimer bi bilo treba le zamahniti z roko, a številna podjetja so zdaj že del multinacionalk, velikih verig z lastnimi oddelki razvoja in raziskav ter tako vpete v razvoj.

O tem, kakšne, če kakšne, bodo posledice robotizacije za posameznike in za vso družbo, bo na konferenci konec prihodnjega tedna govoril tudi nemški futurist Matthias Horx, ustanovitelj inštituta gospodarskega in političnega možganskega trusta Zukunftinstitut. »Ničesar se ne bojim pretirano. Kot futurist sem ugotovil, da se veliko napovedi, ki govorijo o strahu, ne uresniči,« o prihodnosti pravi Horx, ki ocenjuje, da podjetja na novo delovno silo niso pripravljena. »A posel je evolucijski. Tisti, ki ne zna pričakovati sprememb in se ne zna spremeniti, bo izumrl. Tako je od nekdaj. Temu pravimo ustvarjalno uničenje in je del evolucijskega zakona.«