Slovenija ni Nizozemska, pa vendarle

Slovenska vlada je sicer v začetku decembra državljanom frcnila drobtinico, pa še to ne vsem, zgolj tistim 28 odstotkom slovenskih delavcev, ki jim delodajalci konec leta izplačajo nagrado za uspešnost.

Privabljanje tujega kapitala

Ta se do 100 vrednosti slovenske povprečne plače ne bo štela v davčno osnovo (prej se tja ni prištevalo 70 odstotkov povprečja). Prostora za izboljšave je še veliko, se strinjajo poznavalci, a manjka nam poguma in inovativnosti. Dénes Szabó, partner davčnega oddelka v slovenski družbi Ernest&Jung, k temu dodaja še osredotočenost in stabilnost kot ključa do uspešnega privabljanja investicij. »Slovenija bi se morala osredotočiti na kakovost in ne na količino,« pravi. Zaradi svoje lege in visoko izobraženega prebivalstva je odlična lokacija za dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, kot so dejavnosti raziskav in razvoja (R&R) ter dejavnosti regijskih tehnoloških ali infrastrukturnih centrov – zasebnih in javnih, tudi za celotno EU. Takšne dejavnosti ustvarjajo zanimiva, dobro plačana delovna mesta, s katerimi bi pritegnili tudi visoko izobražene in izkušene tujce.

Dr. Mark Pleško, direktor tehnološkega podjetja Cosylab, ko ga povprašamo, kakšen davčni sistem bi si želel, najprej pove, da je po izobrazbi jedrski fizik in fizika je po njegovem mnenju v primerjavi z iskanjem družbenega konsenza veliko enostavnejša. »Če bi si hotel vzeti čas za iskanje rešitve za davčni sistem, bi moral biti finančni minister ali vsaj njegov svetovalec.« A ker se v nadaljnjem pogovoru razmeroma hitro porodijo določene ideje, bi dr. Pleško o tem vseeno lahko razmislil. »Kot podjetnik si seveda želim nižjih davkov, a kot državljan si želim tudi živeti v državi, ki dobro funkcionira, to pa ni zastonj in se financira z davki. Vesel sem, da živim v varni državi, ki omogoča kakovostno šolstvo in zdravstvo. Danes živimo v globalnem svetu, osemdeset odstotkov slovenskega gospodarstva dosežemo z izvozom, kar pomeni, da nismo v nobenem primeru gospodarsko samostojna država, ampak zgolj regija znotraj Evrope, kjer moramo tekmovati z drugimi. Za Slovenijo bi bilo zagotovo zanimivo, da bi pritegnila več podjetij iz drugih držav Evrope. Tako kot občina lahko ponudi industrijske cone podjetjem, bi tudi država lahko privabljala preostalo evropsko gospodarstvo. Postavimo si cilj, da postanemo lokacija za inženirske oddelke neevropskih podjetij, tako kot je zdaj primer z Yaskawino investicijo v Kočevje. Pravijo, da nam je med zadnjo recesijo zmanjkalo deset milijard evrov kapitala. Če je to res, ga moramo nekje dobiti nazaj, če ga v Sloveniji ni, ga je treba na inovativen način privabiti od drugod. In če bomo znali privabiti deset milijard evrov, zakaj ne bi potem pripeljali k nam 100 milijard evrov,« se sprašuje Pleško. To bi se z inovativno in ciljno usmerjeno davčno politiko zagotovo dalo doseči.

Jože Suhadolnik

100-odstotna olajšava na R&R ni dovolj

V Sloveniji imamo, recimo, 100-odstotno olajšavo na R&R, a tega morda tuja podjetja niti ne vedo, saj če bi vedela, bi se jih morda več odločilo, da razvojne oddelke preselijo k nam. Razen nekaterih, recimo japonskih Sumitomo Rubberja in Yaskawe, bistvenega priliva tujega kapitala nismo opazili, niti ga ne kažejo uradne statistike. Morda težava ni le v slabi promociji 100-odstotne davčne olajšave na razvoj med tujimi lastniki kapitalskih sredstev, ampak tudi visoka obdavčitev visokokvalificirane delovne sile, ki kljub nekaterim dohodninskim znižanjem za najbolje plačane še vedno znaša skoraj 50 odstotkov plače, s čimer podjetja težko prepričajo najboljše, da ostanejo v Sloveniji.

Vodilni iz velikih mednarodnih korporacij, ki (še) imajo hčerinska podjetja v Sloveniji (Microsoft, IBM, Boston Consulting Group ...), vedo povedati, kako pogoste so prošnje zaposlenih, da bi bili znotraj korporacije premeščeni v druge države z ugodnejšo dohodninsko lestvico, in kako je skoraj nemogoče dobre kadre iz tujine pritegniti k nam. »Globalna podjetja imajo namreč za ves svet enake plače in se ne pogajajo na neto osnovi, ampak bruto, zato je problem posameznika, če živi v davčno nekonkurenčni državi,« nam pove Melanie Seier Larsen, partnerka v Boston Consulting Group.

»Čeprav trenutno veljavna zakonodaja na področju davka od dohodkov pravnih oseb podpira aktivnosti R&R, pravila ne privabljajo regijskih centrov ali holdinških družb. Kapitalski dobički in dividende bi morali biti v celoti izvzeti iz davčne osnove za davek od dohodka pravnih oseb. Hkrati bi morali s pomočjo ciljnih ukrepov na področju dohodnine in prispevkov za socialno varnost znižati strošek delovnih mest, ki ustvarjajo veliko dodane vrednosti in so dobro plačana,« meni Szabó.

Jože Suhadolnik

Do 70 odstotkov je lahko obdavčena delnica

Zanimivo je, kako slovenska politika trosi pravljice o tem, da bi Slovenija lahko postala nova Silicijeva dolina, a obenem ne posvoji niti ne prilagodi osnovnih bonitet, ki v tujini pritičejo tistim, ki Silicijeve doline ustvarjajo. Recimo, uveljavljena praksa v zagonskih podjetjih je, da svojim zaposlenim na začetku, ko na trgih še ne ustvarjajo dobičkov, omogočijo nakup delnic podjetja. Tak način nagrajevanja, ki je ugoden za zaposlenega, je v Sloveniji obdavčen z dohodnino in socialnimi prispevki (boniteta). Hkrati pa v primeru, ko zaposleni delnico odsvoji, lahko privede tudi do obdavčitve kapitalskega dobička. V Sloveniji to na koncu lahko pomeni do 70-odstotno obdavčitev takšnih nagrad. »To zagotovo ni dobra spodbuda za delavce, da izberejo to obliko udeležbe v podjetju. Bi pa bilo pošteno, da so enako obdavčeni kot kapital, saj zaposleni sprejmejo enako veliko tveganje kot finančni investitor: v podjetje vložijo svoj čas in motiviranost, ki se v nadaljevanju pretvori v dodano vrednost in stabilnost podjetja ter se šele ob poslovnem uspehu povrne z višjo iztrženo ceno ob prodaji podjetja,« razmišlja Pleško.