Slovenija mora prikleniti prihodnost na podatkovne bloke

Poznate bitcoin? Digitalna valuta, ki je že pred leti obljubljala, da bo dodobra pretresla razmerja moči na finančnih trgih, se je usidrala v spomin mnogih predvsem zaradi svoje vloge v sumljivih poslih. Kljub temu je za zdaj še vedno najmnožičneje trgovana in največ vredna digitalna valuta. Toda danes je precej bolj kot bitcoin pomembna tehnologija, ki ga poganja – veriženje podatkovnih blokov ali tako imenovani blockchain.

Ideja, razvita z namenom ljudem omogočiti posedovanje digitalnega premoženja brez centralnega nadzora, značilnega za denarne sisteme, se danes razvija v odgovor na vse več izzivov prihodnosti. »Blockchain odpira nov svet in omogoča stvari, ki jih prej ni bilo,« je prepričan Zenel Batagelj, direktor Valicona, ki sodeluje v več slovenskih projektih te vrste, med katerimi sta verjetno najbolj znana in uspešna Iconomi in Cofound.it.

Uspešne slovenske zgodbe

Če že omenjamo največje slovenske preboje na področju nove tehnologije, seveda ne moremo mimo borze za trgovanje z digitalnimi valutami Bitstamp, katere lastnika sta Slovenca Damijan Merlak in Nejc Kodrič. Borza, ustanovljena leta 2011, je po prometu danes kar nekajkrat večja od ljubljanske. Prek te je bilo v maju opravljenih za slabih 1,3 milijona evrov poslov na dan, medtem ko je bila pri Bitstampu v enem od dni v preteklem tednu ta vrednost več kot 60 milijonov evrov, kar je skoraj 50-krat več. Hkrati ni takšna redkost, da promet kakšen dan preseže tudi 100 milijonov evrov.

»Tehnologija blockchain odpira nov svet in omogoča stvari, ki jih prej ni bilo,« je prepričan Batagelj.

Med tiste, ki stopajo po poteh poslovnega uspeha, se zagotovo uvršča tudi Iconomi. Projekt ponuja rešitve za enostavno vlaganje v digitalne valute, predvsem z ustvarjanjem skladov, ki jih nato uporabniki ocenjujejo podobno kot voznike pri aplikaciji Uber ali izdelke na spletnih policah Amazona. Če ostanemo pri primerjavah z znanimi slovenskimi institucijami ali pa podjetji, je denimo Iconomi že pred časom po tržni kapitalizaciji presegel Gorenje in celo Mercator. Oba slovenska velikana ustvarita več kot milijardo evrov prihodkov na leto. Gorenje je na borzi vredno slabih 155 milijonov evrov, Mercator okoli 240. Vsi digitalni kovanci, ki jih je izdal Iconomi, so bili medtem na vrhuncu izpred kakšnega tedna vredni dobrih 415, sredi tega tedna pa približno 275 milijonov dolarjev.

Nedavno je v svetu blockchaina završalo ob splovitvi projekta Cofound.it, ki je v prvi javni ponudbi digitalnih kovancev (ICO; več o tem v nadaljevanju)) v zgolj dveh dneh zbral 13 milijonov evrov. Cofound.it bi po Batageljevih pojasnilih lahko povsem spremenil svet start-upov in način, kako ti zbirajo denar ter pridobivajo ustrezne kadre. Ena sama platforma namreč združuje ljudi z idejami, ljudi z znanjem o poslovnem uresničevanju idej in vlagatelje – le da bodo ti v nasprotju s svetom start-upov, kjer financira projekte elita poslovnih angelov in skladov tveganega kapitala, lahko računali tudi na pomoč iz digitalnih denarnic širših množic.

Shutterstock

Blockchain mrzlica tudi med poslovneži

Tu velja pojasniti, kako pravzaprav deluje vlaganje v digitalne valute oziroma kar podjetja, ki so skrbniki ekosistemov, v katerih različna podjetja ustvarjajo nove produkte na podlagi tehnologije veriženja podatkovnih blokov ali pa z novimi rešitvami pretresajo ustaljene poslovne modele v celi vrsti industrij. Bitcoin, Ethereum, Ripple, Litecoin, Nem, Dash, Golem so tako mnogo več kot le imena digitalnih valut. Za vsakim stojijo na koncu podjetja, ki izdajajo digitalne kovance – gre za proces, ki ga poznavalci imenujejo tokenizacija – s katerimi uporabniki plačujejo za njihove rešitve oziroma storitve. Bolj ko je rešitev revolucionarna in bolj široko je uporabljana in zaželena, več je prometa z digitalnimi kovanci. Posledično njihova vrednost raste. Prva javna ponudba kovancev se imenuje ICO (initial coin offering), in kot zapiše Jurij Šimac iz Financ, spominja na mešanico množičnega financiranja in prve javne ponudbe delnic (IPO). Z digitalnimi kovanci se zatem lahko tudi trguje, po čemer zopet na neki način spominjajo na delnice.

100 milijard dolarjev so že vredni vsi digitalni kovanci na svetu.

In kako so novi tehnologiji naklonjeni slovenski poslovneži? »Kot pri vsaki novosti so eni bolj, drugi manj zainteresirani,« pravi Batagelj, a dodaja, da smo Slovenci vendarle med naprednejšimi pri tehnologiji veriženja podatkovnih blokov: »Z večino uprav v podjetjih smo se brez težav pogovarjali o novi tehnologiji in priložnostih, povezanih z njo.«

Vse več Slovencev se zanima za blockchain. Številni med njimi, zlasti znani obrazi med poslovneži, pa naj zgolj vlagajo ali celo aktivno iščejo nove poslovne priložnosti, se za zdaj javno še neradi izpostavljajo. Kar je po svoje razumljivo ob denarju, ki se obrača v svetu brezmejnih možnosti nove tehnologije, v katerem se povprečni predstavniki družbe povečini še ne znajdejo.

Shutterstock

Poslanstvo: disrupcija

A se bodo morali kmalu. Blockchain prihaja v javno upravo, kjer bi lahko prevzel vlogo volišč in volilne komisije, zemljiške knjige, zakonodaje, v svet delitvene ekonomije, zavarovalništvo, bančništvo in tako rekoč vse pore storitvenih dejavnosti.

Potencial je izjemen, mnogi zato trdijo, da je tehnologija veriženja podatkovnih blokov najpomembnejši izum po internetu. Toda tudi slednji pozna svoje črne trenutke. Spomin večine še seže v leto 2000, ko se je zgodil pok tehnološkega balona. Tisti bolj črnogledih nazorov že nekaj časa svarijo pred podobnimi trendi na trgu digitalnih valut, saj so največje med njimi zadnje mesece močno pridobivale vrednost. Tržna kapitalizacija vseh digitalnih valut se je od začetka letošnjega leta do vrhunca 13. junija povečala za več kot šestkrat. Danes je pri dobrih 100 milijardah dolarjev dobrih deset odstotkov niže. Je zdrs vrednosti v zadnjih dneh začetek krhanja doslej robustnih trendov? »Ko bo balon počil, se bo zgodilo podobno, kot se je leta 2000. Preživeli bodo najboljši,« je prepričan Batagelj, ki ne verjame povsem, da smo sploh priča balonu: »Ethereum, katerega tehnologija je osnova za mnoge rešitve v svetu tehnologije veriženja podatkovnih blokov, ima podobno tržno kapitalizacijo kot Snapchat. Se vam to zdi pretirano, se vam to res zdi balon?«

»Kar je za zaposlene v industriji pomenila robotizacija, bo blockchain pomenil za storitveni sektor. Slovenija temu šoku ne bo ubežala,« opozarja Zenel Batagelj.

Kljub strmi rasti v zadnjih mesecih se resnično zdi, da je tehnologija blockchain šele na začetku odkrivanja vseh načinov, kako bo spremenila vsakdanje življenje. »Govorimo o disruptivni tehnologiji, ki bo spremenila celo vrsto industrij. V storitvenem sektorju ni poslovnega modela, ki se ga ne bo dotaknila,« je trdno prepričan Batagelj. Blokchain ima kopico prednosti, vendar bo prinesel tudi negativne šoke, zlasti na trg dela. »Kar je za zaposlene v industriji pomenila robotizacija, bo blockchain pomenil za storitveni sektor. Slovenija temu šoku ne bo ubežala,« opozarja Batagelj.

Tudi zato si želi, da bi Slovenija postala eden izmed evropskih centrov za razvoj tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Od tega bi imela, prvič, dodatna delovna mesta, in drugič, davčne prihodke, saj bodo najboljše rešitve uporabljala tudi največja podjetja.

Shutterstock

Banke tudi same v objem podatkovnih blokov

Finančna industrija je bila ena prvih, kjer so uporabniki občutili prednosti uporabe tehnologije blockchain – sprva predvsem s pomočjo bitnih kovancev bitcoin – etablirani igralci iz panoge pa strah, da bodo v prihodnosti izgubili položaj glavnih posrednikov na denarnih trgih. Dokaz, kako korenite spremembe prinaša tehnologija veriženja podatkovnih blokov, je dejstvo, da so se banke lotile lastne platforme. Njeno snovanje in gradnjo je sedem velikih evropskih bank, med njimi britanska HSBC in Deutsche bank, zaupalo tehnološkemu velikanu IBM. Prvi cilj je poenostavitev opravljanja finančnih transakcij in trgovanja med malimi in srednje velikimi podjetji, ki jih je v EU več kot 20 milijonov.