Slovenija močno zaostaja po razvitosti digitalne ekonomije

 Epidemija covid-19 je od podjetij zahtevala hitro reakcijo in pripravljenost na delo od doma preko oddaljenih dostopov in novih komunikacijskih orodij, ki so jo slovenska podjetja večinoma opravila uspešno.

Kot smo lahko slišali na webinarju, ki ga je organiziralo Združenje za informatiko in telekomunikacije, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, danes zmagujejo podjetja, ki znajo ustvarjati vrhunsko uporabniško izkušnjo in hitro prilagajajo poslovne modele.

Slovenija za razvitimi zaostaja za polovico
Kot je poudarila Andreja Lampe iz Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS , ki je predstavila digitalno zrelost v Sloveniji, se pri nas ukvarjamo le z osnovno digitalizacijo in prepričevanjem, da je vlaganje v digitalizacijo in digitalne veščine, koristno. »Po digitalni zrelosti zaostajamo za CEE in ostalimi razvitimi državami Pri nas je delež digitalne ekonomije le 5,2 odstoten in v povprečju na leto zraste le za 0,5 odstotkov. Gre za res močen zaostanek, tudi v primerjavi z centralno in vzhodno Evropo. V primerjavi s severnimi in zahodnimi državami pa je zaostanek res kritičen. Razlika med Slovenijo in Švedsko je še enkrat večja.«

Zamujeni dve milijardi?

Po besedah Lametove bi Slovenija do leta 2025 na račun digitalne ekonomije lahko ustvarila 2,1 milijarde BDP. Aktualna raziskava, ki je še v teku kaže, da ima po delnih rezultatih zgolj 28 odstotkov slovenskih podjetji zapisano digitalno strategijo, kar kaže, da »digitalizacije ne jemljemo resno.« Med glavnimi razlogi so glede na raziskavo pomanjkanje finančnih sredstev, preobremenjenost kadrov in visoki stroški digitalizacije.  Le 15 odstotkov podjetji pričakuje vpliv digitalizacije na učinkovitost poslovanja, 12 odstotkov pa na razvoj produktov in storitev. »Morda bo sedaj bolje, ko smo lahko videli, kako so tisti, ki niso imeli spletnih trgovin, postali brez prodajnih kanalov,« je dejala Lampetova.

Po mnenju Ambroža Homarja iz svetovalne hiše Deloitte je spletna prodaja v času epidemije edina opcija za marsikatero podjetje, a ne le takrat, ta trend se bo nadaljeval tudi po njenem koncu.  

Kaj vse nam je pokazala korona kriza
Poleg tega pa so, kot je dejal Homar, tveganja, ki so nastopila v dobavnih verigah in poslovnih procesih,  lahko obvladljiva s primernimi digitalnimi tehnologijami, tako glede dobave kot razporejanja kadrov, saj omogočajo pripravo različnih scenarijev za boljše odzive in načrtovanje procesov.

Po njegovem mnenju so podjetja kot tudi posamezniki zdaj, ko smo bili vsi prisiljeni delati od doma, spoznali, da je trg delovne sile zares globalen in da fizična prisotnost ni potrebna. »Google je želel investirati ogromno sredstev v izgradnjo prostorov v silicijevi dolini, a so sedaj zaradi korone te načrte popolnoma opustili in tudi preklicali,  saj so se odločili, da bodo raje vlagali v procese dela na daljavo.«

Poleg tega so po besedah Homarja v ospredje prišli nadgrajajoči poslovni modeli, kjer kot komponente sestavljamo storitve in produkte drugih podjetji ter ekosistemi namesto vertikalne integracije … Še en izmed pomembnih trendov je po besedah govorca personalizacija.  Osnova zanjo je zajem bogatih podatkov o strankah na podlagi njenega obnašanja na spletu, preteklih nakupih itd., na podlagi katerih sklepamo, kaj stranka potrebuje in ji to preko različnih kanalov na primeren način tudi ponudimo.  

Jurij Kodre, tudi iz svetovalne hiše Deloitte, je poudaril, da podjetja za to ne potrebujejo več lastnih resorsev. »Ni se jim potrebno več ukvarjati z zaposlovanjem sistemskih strokovnjakov, nakupom velikih mašin za obdelovanje podatkov in velikimi projekti, saj nam rešitve v oblaku nudijo za mesečno naročnino vso potrebno infrastrukturo.«  

Podatkovna analitika pride zelo prav ravno v sektorju trgovine,  saj lahko z njo stranko informiramo, prepričamo oz zainteresiramo za svoje produkte ali storitve, jo napotimo v trgovino, jo tam animiramo in nato vodimo do nakupa in spremljamo tudi po nakupu, da se znova vrne. Poleg tega pa vse lahko segmentiramo po tipih stran; ženske, izobraženi mladi, poslovneži itd ….