»Slovenija je naš dom«

Med zadnjo finančno krizo je po podatkih interne ankete med slovenskimi gospodarstveniki četrtina najuspešnejšega slovenskega gospodarstva razmišljala o selitvi na tuje. Na tuje sta jih gnali predvsem visoka plačna obremenitev, ki je še vedno trn v peti našemu gospodarstvu, ter povsod prisotna negativna selekcija, ki ne odobrava nadpovprečnih in izstopajočih posameznikov. Po mnenju dr. Marka Kosa, ki se je takrat ukvarjal s problematiko selitve visokotehnoloških podjetij v tujino, so se podjetniki takrat soočili z odporom inženirjev, ki se niso hoteli preseliti v tujino. Po njegovih ocenah se jih je tako preselilo okoli tri odstotke. Tudi inženirji v podjetjih, ki so se v letih finančne krize preselila v Avstrijo, se v večini primerov vozijo čez mejo na delo, ugotavlja Kos. Po njegovem inženirjem ustreza visoka kakovost življenja v Sloveniji in jim višja neto plača, ki bi jo dobili drugje, tega ne odtehta. Tudi drugi uspešni Slovenci in Slovenke, s katerimi smo se pogovarjali, vztrajajo v Sloveniji predvsem zaradi visoke kakovosti življenja.

Unsplash

Nizek davek na dobiček spodbuja rast

Trboveljski Dewesoft, priznano ime na svetovnem trgu merilne tehnike, ki ima stranke po vsem svetu, med drugim dobavlja Nasi, Kennedyjevemu vesoljskemu centru, Lufthansi in Boschu, bi lahko posloval kjerkoli, pa kljub temu ostaja v Sloveniji. Soustanovitelj podjetja Andrej Orožen nam je pojasnil, da glede na to, da imajo stranke tako v ZDA kot v Aziji, mesto poslovanja ne igra nobene vloge. V Sloveniji ostajajo, ker »smo tukaj rojeni in tukaj živimo«. Poleg tega je po njegovem za podjetje, katerega cilj je razvoj, tudi davčno okolje precej ugodno.

Andrej Orožen, Dewesoft: V ZDA davčne oblasti vzamejo polovico dobička ne glede na to, ali denar ostane v podjetju za nadaljnje investicije ali si ga izplačajo lastniki.

»Po mojem mnenju premalokrat poudarimo, da slovensko davčno okolje ni tako slabo, kar zadeva davek na dobiček, ki je pri 19 odstotkih, kar postavlja Slovenijo pred druge države. Drži, da v primeru izplačila dobička lastniki plačamo dodatnih 25 odstotkov, toda če dobiček pustimo v podjetju, kar v Dewesoftu vsa leta delamo, to pomeni velik kapital za nadaljnje investicije. Prav zaradi tega smo lahko vsa leta tako hitro rasli.«

Dewesoft ima podjetje tudi v ZDA. »Tam davčne oblasti vzamejo­ polovico dobička ne glede na to, ali denar ostane v podjetju za nadaljnje investicije ali si ga izplačajo lastniki.« Kljub temu ugoden davek na dobiček po njegovem ne upravičuje visokih davkov na plače. »Zaradi teh se čudimo, da smo sploh še v Sloveniji.«

»Upam, da nam inženirji ne bodo pobegnili v Nemčijo«

Plače za njihove zaposlene, ki so vrhunski inženirji in razvijalci programskih kod, so tako kot v drugih naših najuspešnejših podjetjih največji strošek za podjetje. »Strošek za enega zaposlenega znese 60.000 evrov na leto, a so zaposleni nezadovoljni s plačo, saj od tega dobijo le polovico,« je povedal Orožen. Skrbi ga tudi negativen trend inženirjev.

Jure Mikuž, RSG Kapital: Če ne poznaš lokalnih zakonitosti, ne moreš biti konkurenčen. S tem lahko konkuriramo tudi tujim skladom, ki jim, če bi poslovali v tujini, ne bi mogli.

»V Nemčiji manjka skoraj sto tisoč inženirjev, kar pomeni, da nam lahko kadarkoli prevzamejo najboljše kadre, če ne bomo pazljivi. Trudimo se biti najboljši, dobro plačevati in ponujati zanimivo delo, a žal je razlika v neto plači zelo velika, Nemčija pa ni več oddaljena, kot tudi ne drugi kraji v Evropi, in zato ljudi ni več strah selitve v tujino.« V Dewesoftu imajo zaposlenega enega znanstvenika vesoljske tehnologije iz Japonske, zdaj bodo zaposlili še enega Argentinca. Po Orožnovem mnenju sta »umirjen način življenja in lepa narava privlačna predvsem za tiste, ki ne marajo velemest«. »Ponosen sem, da imamo že dva tujca, najbolj pa bom vesel, ko vam bom lahko povedal, koliko Nemcev smo privabili k nam.« Slovenija ima po njegovem mnenju tudi veliko geopolitično prednost. »Pri sklepanju poslov nam pride prav, da zgodovinsko ne sodimo nikamor. Rusi nas imajo za prijatelje, ko omenimo nekdanjo Jugoslavijo, Američani nas imajo radi, ker smo bili vedno bolj odprti, pa tudi dobro govorimo angleško. Upamo le, da se sankcije proti Rusiji ne bodo zaostrile, sicer pa nam politika na srečo ne more narediti veliko škode.« Tako kot tudi ne koristi, je pou­daril sogovornik, ki je prepričan, da slovenska vlada za gospodarstvo naredi enako kot druge države, »nič manj in nič več«.

Barbara Čeferin, lastnica in vodja Galerije Fotografija, žena predsednika Uefe Aleksanda Čeferina, bi bila, kot je priznala, na umetniškem področju veliko bolj uspešna v tujini. »Najverjetneje bi mi bilo po eni strani v mojem poslu res lažje v tujini, vendar ni samo posel del mojega življenja.« Čeprav bi lahko z družino živeli kjerkoli, ne razmišljajo o tujini. »Slovenija je moja domovina in nikoli ni lahko zapustiti doma. Lahko smo doma, obenem pa potujemo, kadar želimo in kamor želimo. Se pa tudi v Nyonu [sedež Uefe] zelo dobro počutim.« Kljub temu pa, kot je dejala, pozna veliko ljudi, ki so se odselili. »Predvsem mladi so odšli, ker v Sloveniji niso dobili službe ter možnosti za razvoj in obstoj. Pri vseh, s katerimi se pogovarjam, čutim željo, da bi se vrnili in bili dejavni doma.«

Unsplash

Tudi po njenem mnenju je v Sloveniji vedno bolj čutiti negativno selekcijo. »Žalosti me, da Slovenija odganja svoj človeški potencial. Upam, da se bo kmalu kaj spremenilo, da se bomo rešili te zatohlosti in butalskosti ter zadihali s polnimi pljuči pozitivizma in optimizma. Potenciala imamo več kot dovolj na vseh področjih.«

Po mnenju Aleksandra Zalaznika, generalnega direktorja podjetja Danfoss Trata in predsednika Združenja Manager, je Slovenija primerno okolje za poslovanje, kar dokazujejo stalne investicije v proizvodnjo, razvoj, marketing in s tem tudi stalno povečevanje zaposlenih. »V Sloveniji sorazmerno lahko najdemo ustrezne kadre, s katerimi že dve desetletji stalno povečujemo obseg poslovanja.« Podjetje Danfoss Trata je pred dvema letoma v Slovenijo iz Poljske preselilo enega izmed produktnih programov. Po Zalaznikovih besedah je to bilo združevanje produktnih programov po prevzemu ene od družb. »Slovenija se mi zdi ena najboljših držav za življenje, tako da nikoli nisem imel večje želje po izselitvi. Če pa bi se kdaj v tujini ponudil primeren karierni izziv, bi ga morda sprejel.«

Kakovosten kader

Prednost Slovenije je po mnenju gospodarstvenikov tudi visoka kakovost znanja. Jure Mikuž iz sklada tveganega kapitala RSG Kapital, ki deluje predvsem v tehnološkem sektorju, meni, da je največja prednost Slovenije prav ta. »Določene tehnologije se pri nas zelo dobro razvijajo, tudi zaradi zelo močnega IT v raziskovalnih in izo­braževalnih institucijah. Vsi zelo dobro govorijo angleško in znajo razmišljati globalno. Problem je, da je premalo kadra.« Celtra, najuspešnejše podjetje njihovega portfelja, ima celotno inženirsko ekipo v Sloveniji, ne v Bostonu ali Londonu, kjer imajo tudi svoje izpostave. Zakaj, če so plače v ZDA in Veliki Britaniji manj davčno obremenjene?

Barbara Čeferin, lastnica in vodja Galerije Fotografija: Najverjetneje bi mi bilo v mojem poslu lažje v tujini, a Slovenija je moja domovina in nikoli ni lahko zapustiti doma.

»V ZDA je strošek na plače inženirjev res nižji, a ker so življenjski stroški tako visoki, so plačne ravni neprimerno višje kot pri nas. Mi si inženirjev v ZDA sploh ne bi mogli privoščiti.« Po Mikuževem mnenju je prednost našega okolja tudi visoka kakovost življenja, brezplačno šolstvo in zdravstvo. »Pa tudi depresivni nismo tako kot kje na severu Evrope,« je dodal. V primerjavi z vzhodom in jugom imamo tudi manj administrativnih ovir. »Že na Hrvaškem morajo ljudje za vsako potovanje v ZDA pridobiti klasični vizum.« Poleg prednosti imamo po besedah sogovornika tudi kar nekaj ovir. »Kakovosten kader je številčno zelo omejen. V Romuniji in na Poljskem nasploh živi desetkrat več ljudi. Imamo davke, ki ne stimulirajo nagrajevanja zaposlenih, kar odžene iz našega okolja marsikaterega predstavnika kapitala.«

Problem je tudi kompleksen sistem delniških opcij, ki je v tujini priljubljen način nagrajevanja zaposlenih, je povedal sogovornik. »V anglosaksonskem sistemu je glede nagrajevanja z delnicami vse jasno, opcije sheme so zelo enostavne in davčno dobro urejene. Davki pa pri nas niso jasni in transparentni, kar vnaša veliko negotovosti o delniških opcijah.« Kljub temu pa sklad ostaja v Sloveniji. »Naša glavna prednost je poznavanje kulturnih pravil. Globalizacija v naši industriji nima smisla, če ni lokalizirana. Če ne poznaš lokalnih zakonitosti, ne moreš biti konkurenčen. S tem lahko konkuriramo tudi tujim skladom, ki jim, če bi poslovali v tujini, ne bi mogli.« Kljub temu je po Mikuževih besedah slovenski trg zelo omejen, kar zadeva priložnosti za investiranje in višino sredstev za investiranje. »Ni tradicije, ni izkušenj in zato je težko nekoga prepričati in izobraziti, kaj pomeni investicija v slad tveganega kapitala.«