Slovenija ima večji potencial, kot da je zgolj testna država

A ideja, o kateri je drugi soustanovitelj in podjetnik Bojan Boštjančič dejal, da o njej »govorijo šefi od Googla do Microsofta«, je neslavno propadla. Četudi je bil Livecliq verjetno prvi na svetu s tako imenovano rešitvijo live mobile to mobile video streaming, je leta 2010 zaradi umika investicije Abanke, ki je vložek milijon evrov pogojevala z vstopom zgolj v podjetje in ne v sklad Maria Orascheja, kot bi to predvidevale pogodbe, ter zahtevala, da ta odstopi od vseh funkcij in ji preda podjetje brezplačno, ostal brez sredstev za nadaljnji razvoj in trženje.

Le nekaj mesecev po tem, januarja 2011, je bil največji Livecliqov konkurent Qik prodan Skypu za 150 milijonov dolarjev in je s tem postal rešitev za videopogovor v živo, danes močno razširjen na različnih napravah. Mario Orasche, nekdanji investitor ter poznejši direktor Livecliqa, na eni strani z obžalovanjem gleda na te dogodke, saj bi bilo lahko prav to slovensko zagonsko podjetje vodilno na področju live videa oziroma bi ob »normalnem« razpletu zadev tudi osebno obogatel in tako lahko kot poslovni angel investiral v druge start-upe ter s tem pomagal perspektivnim podjetnikom.

Če bi Abanka izpolnila obljubo in takrat izvedla milijonsko investicijo, bi lahko iz posla iztržili od 50 do 100 milijonov evrov.

»Veliko kasneje, leta 2012, je bil za 60 milijonov dolarjev kupljen še Socialcam, tudi zagonsko podjetje na področju live streaminga, ki je ponujal bistveno manj kot mi z Livecliqom, ki pa smo imeli poleg vsega še pogodbo z globalnim strateškim partnerjem Alcatel-Lucent in smo bili tik pred tem, da bi Telefonica implementirala našo rešitev na trgu Južne Amerike, kjer je imela že leta 2010 več kot 100 milijonov uporabnikov,« razlaga Orasche.

Če bi vodstvo Abanke upoštevalo pogodbo in ravnalo racionalno, bi po njegovih besedah lahko iz posla iztržili vsaj od deset do 50 milijonov evrov, saj je prodajo hotela izpeljati globalno delujoča investicijska banka, pri čemer je bil uspeh zaradi edinstvene rešitve (white label video streaming platform) tako rekoč zagotovljen. Na drugi strani pa se je tudi sam spreobrnil v »pravega start-up podjetnika« in kot direktor razmišljal o novih možnostih trženja rešitve, kar ga je pripeljalo do lastne ideje za start-up.

Jože Suhadolnik

»Vse skupaj je povezano tudi z žalostnim dogodkom v letu 2010, ko je v prometni nesreči umrl tedanji predsednik uprave Abanke Aleš Žajdel in je bila banka devet mesecev brez vodstva,« dodaja sogovornik, sicer koroški Slovenec, ki dela na Dunaju in se že 16 let ukvarja z visokimi tehnologijami, start-upi ter investiranjem. V zadnjem času tudi aktivno pomaga družbeno odgovornim start-upom, na primer enemu iz Srbije s sedežem na Dunaju, ki želi z lastno patentirano tehnologijo, ki so jo razvili v štirih letih, ozeleniti puščavo.

Ker z Indijci in Kitajci pri surovinah in stroških ne moremo tekmovati, moramo biti toliko boljši pri inovacijah.

Ko izbira podjetja, s katerimi bo sodeloval, ga zanimata dva tipa start-upov. Na eni strani takšni, ki imajo globalni potencial, na drugi pa takšni, ki imajo učinek na širše okolje. Izrednega pomena je dobra presoja ljudi v ekipi, kajti »čim bolj zgodnja je faza podjetja, tem bolj so ključni ljudje. Dobra ekipa bo tudi iz srednje dobre ideje nekaj naredila, srednje dobra ekipa pa tudi iz najboljše ideje ne bo veliko naredila.«

Orasche je tudi ustanovitelj in direktor 59seconds, medijskokomunikacijske platforme, ki naj bi bila namenjena predvsem prebivalcem konfliktnih regij sveta, ki pa za svoje delovanje ne uporablja osebnih podatkov uporabnikov ter ne trguje z njimi. »Za mlade generacije je varstvo osebnih podatkov čedalje pomembnejše. Tudi sicer je varnost podatkov uporabnikov v tistih delih sveta še veliko pomembnejša kot pri ns, saj imajo objave lahko hude posledice za tiste, ki širijo protirežimske informacije.« Omenjena platforma omogoča državljansko novinarstvo, le da so ustvarjalci vsebin za svoje sodelovanje tudi plačani. Poleg tega pomaga pri odstranjevanju predsodkov o različnih narodih in kulturah. »To je torej nekoliko drugačen medij in poslovni model medija, kot ga poznamo.«

Glede inovacijske mrzlice pravi, da je »veliko le trendovskih idej, ki nastanejo okoli nove tehnologije, od katerih pa dolgoročno ne ostane dosti«. »Takšne me ne zanimajo, zato se v projekte po navadi vključim, ko ta faza mine. Recimo, težko si predstavljam, da bo snapchat obstajal na daljši rok, menim, da je le trend, ki bo zamrl.«

»Ljudje si ne morejo predstavljati, kako zelo se bo svet v prihodnjih letih spremenil. 3D-tiskanje organov ni več znanstvena fantastika, ampak se bo že kmalu uveljavilo.« Spreminjajo se tudi poslovni modeli. »Danes tako banke in zavarovalnice bijejo svoj boj za obstanek, a ne zato, ker bi nenadoma postale inovativne, ampak ker vedo, da če ne ukrepajo takoj, bo njihov obstoj že kmalu ogrožen.«

Jože Suhadolnik

Kar zadeva inovacijski potencial, Slovenijo visoko ceni. V njej je tudi nekaj let živel. Zdi se mu škoda, ker nimamo večjih ambicij. »To, da je vlada utemeljila razvojno strategijo za državo na tem, da ste referenčna država v digitalni Evropi, ni tako slabo, če nimaš boljše ideje, a Slovenija ima dosti večji potencial. Ne manjka vam pametnih ljudi in vodilnih strokovnjakov na različnih področjih. Naj omenim le Jureta Leskovca, vodilnega strokovnjaka za velika računalniška omrežja in podatke, ali pa Institut Jožef Stefan, ki že dolga leta sodi med vodilne igralce na področju rudarjenja podatkov in strojnega učenja.« Estonija, ki je po prebivalstvu še bistveno manjša od Slovenije, je izredno aktivna in ambiciozna ter sodi med vodilne start-up države na svetu. To bi lahko bil vzorec tudi za Slovenijo. Dandanes moraš biti vsaj na določenih področjih najboljši, in ne le eden izmed boljših, pravi. »Tako kot velja za podjetja, velja tudi za države, konkurenca je globalna.«

Če bi imel dovolj denarja, bi ob Jadranskem morju ustvaril »silicijevo dolino za jadransko regijo«. »Tukaj je dovolj znanja, izobraženih in sposobnih ljudi, visoka pa je tudi kakovost življenja, ki je za ljudi čedalje pomembnejša. Vsekakor je boljša od tiste v Silicijevi dolini.«

Na vprašanje, v kakšnem razmerju bosta po njegovem mnenju Evropa in preostali svet, odgovori: »Oktobra 2003 sem poslušal nemškega futurista Matthiasa Horxa, ki je dejal, da bo Evropa podaljšek delovne mize Kitajcev. Tedaj se s tem nisem strinjal, toda kakšni dve leti pozneje sem spoznal, da ima verjetno prav. A menim, da še ni prepozno. Ker z Indijci in Kitajci pri stroških dela ne moremo tekmovati, moramo biti toliko bolj inovativni. Predvsem pa se moramo naučiti bolje sodelovati in se veliko več povezovati.« Tako je, pravi, lahko zmaga Donalda Trumpa priložnost, da se Evropa znova zbere in postavi na noge.