Slovenija – Darwinova najvišja žirafa?

V prihodnjih dveh letih se bo po njihovih podatkih digitalizirala četrtina slovenskih podjetij, ki bo temu procesu namenila le od dva do tri odstotke prihodkov. Investicije bodo usmerjene predvsem v logistične procese, digitalizacijo proizvodnje in izobraževanje kadrov. Po mnenju Gertrud Rantzen, predsednice upravnega odbora zbornice, je znanje o digitalizaciji v Sloveniji slabo, saj menedžerji kot največjo oviro navajajo nekvalificiranost zaposlenih in visoke stroške procesa ter ne poznajo resničnih prednosti, ki jih prinaša digitalizacija. Slovenski podjetniki so na predstavitvi raziskave zbornice poudarili potrebo po davčnih olajšavah, nižji obdavčitvi plač in prilagojenem šolskem sistemu.

Pred nedavnim je minister za javno upravo Boris Koprivnikar velikopotezno napovedal vodilno vlogo Slovenije v digitalizaciji. »Menim, da so naše poglavitne usmeritve dobro prepoznane v svetu gospodarstva in imamo identificiranih vrsto področij, na katerih smo vodilni.«

Koprivnikar digitalno transformacijo sveta enači s človekovim živčnim sistemom. »Vse bo povezano. To prinaša s seboj dejstvo, da bo vsaka regija imela svojo funkcijo, tako kot jo imajo posamezni deli telesa. Ena kri, en živčni sistem, en limfni sistem in mnogo funkcionalnih organov. Želimo si, da bi Slovenija predstavljala možgane, ki upravljajo, in ne ude, ki izvajajo naloge.«

Kdo je naš vlečni konj?

Shutterstock

Po ministrovem mnenju so na prvem mestu energetske rešitve, predvsem obnovljivi viri, za njimi ne zaostaja veliko elektromobilnost. Dosežke slovenskih strokovnjakov v genetiki, biologiji in kemiji najdemo v svetovnem vrhu, je dejal minister. »Ta področja niso široka, nasprotno, so zelo ozka, in to je lahko velika prednost. Še vedno aktualen primer uspeha svetovnega kova je prodor ultralahkih letal Pipistrel na Kitajsko.« Raziskava slovensko-nemške gospodarske zbornice kaže, da slovenske podjetnike čaka največ dela na področjih, kot so povezani sistemi, robotizacija, digitalno knjiženje podatkov, izobraževanje zaposlenih ter pametno izbiranje novih naprav in sistemov.

Velikost Slovenije pri tem procesu ni pomanjkljivost, lahko je celo prednost. »Darwin je rekel, da ne preživijo najmočnejši in najhitrejši, temveč tisti, ki so se najhitreje prilagodili. Prilagajanje v manjši državi je lažje in zato lahko Slovenija postane digitalna referenčna država,« je bil optimističen Koprivnikar, ki ključ do uspeha vidi v jasni viziji, ki ji sledijo projekti tako na ravni podjetij kot države.