Slovenia InYourPocket

Število prihodov turistov je bilo v prvih petih mesecih leta 2016 za osem odstotkov višje, pričajo podatki statističnega urada (Surs). Leta 2014 je Slovenijo obiskalo 3,3 milijona turistov, Ljubljano pa lani po nekaterih podatkih okoli 600.000 ljudi.

Hitrost rasti je izjemna, vzrok za povečanje števila turistov pri nas so morda tudi družbena omrežja in splet, kjer je mogoče hitro najti informacije. Veliko pa je o Sloveniji mogoče izvedeti tudi na spletni strani InYourPocket (IYP) – Slovenia, kjer je predstavljenih 14 mest, in prek istoimenske aplikacije, kjer sta predstavljena Ljubljana in Bled.

Spletno stran IYP, kot nam je povedal Niko Slavnič, nekdanji direktor marketinga luksuznih kozmetičnih znamk, sicer pa tudi poslovni angel, podjetnik, predavatelj in investitor v frašizo IYP, berejo ljudje iz 222 držav sveta. Samo lani si je aplikacijo naložilo 1,1 milijona ljudi, več kot 19 milijonov pa jih je obiskalo spletno stran IYP. Ne nazadnje je slovenski turizem leta 2014 znašal 1,27 milijarde evrov BDP, do leta 2024 pa naj bi se številka povečala na 4,51 milijarde.

»V Sloveniji je turizem perspektivna in rastoča panoga, sploh v krajih, kjer se zavedajo, da se je treba za potencialnega gosta bolj potruditi – pred, med in po obisku,« je dejal Slavnič, ki je poleg aplikacije IYP investiral tudi v založbo The Slovenia. Ta je zadnji dve leti pravzaprav krovna družba, v katero sodi tudi IYP. IYP je v desetih letih postala največja mednarodna turistična založba pri nas, do zdaj so dosegli vsaj 25 milijonov bralcev vodičev, knjig, dnevno ažuriranih spletnih in družbenih medijev ter uporabnikov aplikacije IYP. »Obisk spletne strani se je v zadnjih treh letih podvojil,« je dejal in dodal, da je dodana vrednost vodičev tudi v tem, da jih pišejo lokalni novinarji.

In čeprav živimo v dobi, ko brez aplikacije in pametnega telefona skoraj ne gre več, Slavnič pravi, da kar zadeva privabljanje turistov ne smemo zanemariti klasične komunikacije z mediji, tudi zaradi »strahu turistov pred stroški prenosa podatkov«, če smo v tujini. Pritrjuje pa tezi, da z aplikacijo lahko privabimo več turistov: »Aplikacija, ki je uredniško urejena, verodostojna in tudi prepoznavna blagovna znamka, je zdaj namreč skoraj nujen način predstavitve za mesta.« Na IYP pa so predstavljena le mesta, ki so se želela tako predstaviti – 200 večinoma evropskih mest.

Aplikacije super orodje tudi v turizmu

Slavnič meni, da je turizem v Sloveniji perspektivna in rastoča panoga, »predvsem v krajih, kjer se zavedajo, da se je treba za potencialnega gosta bolj potruditi – pred, med in po obisku«. Vodiči, ki jih izdajajo, pa lahko obstajajo le v krajih, kjer je lokalni interes za mednarodno promocijo s tujimi novinarji, pravi. Za katera mesta je največ zanimanja? »Največje uspehe dosegamo v Ljubljani in na Bledu pa tudi Bohinj, Celje, Radovljica, Velenje, Škofja Loka so vse bolje predstavljeni z našo pomočjo,« odgovarja in dodaja, da si glede na rast in potrebe turizma želijo več sodelovanja z institucijami za promocijo države, »saj imamo enak cilj: privabiti tuje goste«.

Glede na številnost ljudi, ki berejo vodič Slovenia InYourPocket na vseh koncih sveta, bi morda lahko celo rekli, da je tudi s pomočjo aplikacije Slovenija postala zanimivejša destinacija za različne profile tujih gostov.

Odprli so tudi zasebni infocenter za turiste na Slovenski 17 v Ljubljani, kjer nikoli ne zmanjka brezplačnih zemljevidov Slovenije. »Distribucijo vodičev ponujamo na 600 lokacijah po Sloveniji, na leto pa jih natisnemo 700.000,« je pojasnil in dodal, da so izdali tudi knjigo The Slovenia Book, za katero je v uvodu spregovoril tudi predsednik republike Borut Pahor.

Slovenija skozi kulinariko in vino

Po desetletju prisotnosti na turističnem zemljevidu sveta ima IYP danes tudi prenovljeno spletno stran, ki deluje že od leta 1992. Poleg tega so, kot se za podjetje, ki posluje v svetu pametnih telefonov in tabličnih računalnikov, spodobi, pred kratkim lansirali novo aplikacijo IYP. Nove ideje snujejo tudi v založbi: »Poleg IYP pripravljamo še dodatne knjige o Ljubljani in Sloveniji, kulinariki in vinu. Predvsem se nameravamo usmeriti v povezovanje turističnih ponudnikov in privabiti tujce, da se udeležijo sedanjih in predvsem novih turistično usmerjenih dogodkov.«

Slovenci svetovni rekorderji

Ker smo majhna država, je samoumevno, da moramo biti usmerjeni globalno ali vsaj v tujino in tujce, da bi posel lahko razvijali, pravi Slavnič o našem poslovnem okolju. Kot investitor praviloma enkrat na leto zagrize v angelski projekt: »Zadnja skupna investicija je Optiprint, kjer smo več kot podvojili mednarodno prisotnost že v prvih šestih mesecih.« Dodaja pa, da ima v ožjem izboru letos dva projekta iz ABC-pospeševalnika, kjer Dejan Roljič z ekipo ustvarja čudeže s podjetniki ter že prodira tudi v Nemčijo, ZDA in Indijo.

Zanimivo je tudi slišati, da je slovensko poslovno okolje »udobno, z visoko kakovostjo življenja, ima odlično lokacijo in je tudi veliko bolj podjetno v primerjavi z vzhodno Evropo«. Pravi, da je še vedno izziv v ponovnem grajenju večjih korporacij, ki sicer nastajajo na novih, bolj podjetniških temeljih, kot je na primer Outfit 7, CosyLab, Celtra itd. V gospodarski krizi pa smo odprli vrata tudi tujim investicijam: »Start-upi se veselijo, da so se investicije podvojile in znašajo več kot 120 milijonov evrov v zadnjem letu.« Pa še nekaj je omembe vredno: »V Sloveniji smo tudi svetovni rekorderji z 42 kickstarterskimi projekti na le dva milijona prebivalcev, kar spet dokazuje, da smo inovativni in prodorni.«