Slovenci ignorirali arbitražo in odšli na hrvaško obalo

Sodba mednarodnih arbitrov o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško je znana že dober teden. S podrobnostmi iz 380 strani dolgega dokumenta se obe državi še seznanjata. Strokovnjaki na obeh straneh meje se ukvarjajo z različnimi interpretacijami arbitražne sodbe, tečejo razprave o možnih gospodarskih posledicah sodbe, ki utegne na novo odpreti spore med sosednjima članicama Evrope unije.

»Ne verjamem, da bo arbitraža kakorkoli vplivala na gospodarstvo in sodelovanje med državama. Mislim, da so običajni delovni ljudje pametnejši od politikov in si ne bodo dovolili, da jim nespametni politiki na obeh straneh meje delajo škodo. Nasploh pa ne verjamem, da sta edini pametni Hrvat in edini pametni Slovenec bila Račan in Drnovšek, v obeh državah je veliko pametnih ljudi in prepričan sem, da bomo prišli do pametnega dogovora, če to z arbitražo ne bo delovalo,« je glede vpliva arbitraže na gospodarstvi obeh držav optimističen Branko Roglić. Lastnik družbe Orbico spada med najbogatejše Hrvate, je častni konzul Slovenije v Splitu in nikoli ne skriva svoje naklonjenosti do Slovenije. Že večkrat je povedal, da najodgovornejša mesta v svoji družbi rad zaupa prav Slovencem.

Adriatic Golf Course

Nam koristi, če gre sosedom dobro

Hrvaška je za Slovenijo izjemno pomemben izvozni trg, na tem trgu na leto prodamo za več kot dve milijardi evrov svojih izdelkov in storitev. Južna soseda je tudi pravi magnet za slovenski kapital, največ slovenskih naložb v tujini najdemo prav na Hrvaškem. Slovenci so tudi lastniki velikega fonda nepremičnin na Hrvaškem.

Napovedi in prvi rezultati obetajo, da se bo trend rasti obiska Slovencev na Hrvaškem nadaljeval do konca leta.

Glavni izvozni izdelek Hrvaške je turizem in prav slovenski turisti smo tradicionalno zvesti odjemalci. V Hrvaški turistični skupnosti so nam pojasnili, da so v prvih petih mesecih letos našteli 11 odstotkov več prihodov slovenskih gostov kot v prvih petih mesecih lani. Število prenočitev, ki so jih prodali slovenskim obiskovalcem, pa se je v tem obdobju v primerjavi z istim lanskim povečalo za 15 odstotkov. »Glede na napovedi potovalnih agencij in prve rezultate smo prepričani, da se bo trend rasti nadaljeval do konca leta,« pravijo v HTS, ki jo v Ljubljani vodi direktorica Metka Bradetić.

Delež Slovencev med vsemi gosti na Hrvaškem je letos do konca maja dosegel 8,5 odstotka. Lani je znašal 10,7 odstotka, leto prej pa 10,25 odstotka. Vzrok za krčenje deleža slovenskih turistov na Hrvaškem ni v tem, da bi bilo slovenskih prihodov manj, le število gostov iz drugih držav se je povečevalo hitreje od obiska Slovencev. »Zgolj prvi konec tedna po končanem šolskem letu smo imeli skoraj 60.000 prihodov slovenskih gostov,« pravi Bradetićeva. Da se odnosi med državama ne slabšajo, bi brez težav sklepali iz številk, ki jih kaže hrvaška turistična statistika. Od leta 1992 se je letno število slovenskih turistov na hrvaški obali povečalo za več kot štirikrat, leta 1992 je Hrvaško obiskalo 306.000 Slovencev, lani pa skoraj 1,3 milijona.

Mika nas Umag, Čehi so za nas zapravljivci

HTS ne skriva, da so Slovenci kot drugi najbolj številni gostje iz tujine za hrvaški turizem izjemno pomembni. Uradne številke o obisku v lanskem letu kažejo, da največ slovenskih gostov pritegne Istra. Največ prihodov gostov iz Slovenije, kar dobrih 109.000, so lani imeli v Umagu, kjer so slovenski gostje prispevali skoraj 633.000 nočitev.

Več od slovenskih gostov na hrvaški obali zapravijo celo turisti iz revne Bosne in Hercegovine.

Med slovenskimi turisti je dolgo vladalo prepričanje, da so dobri potrošniki, in nekakšno samozadovoljstvo, da si lahko privoščimo več od državljanov nekdanjih komunističnih držav v srednji in vzhodni Evropi – pogled na aktualne številke pa prinaša nekakšno streznitev. Slovenski turist na Hrvaškem v povprečju na dan porabi skoraj 53 evrov, to je za las manj od povprečne porabe Čehov. Slovaki in Poljaki na dan porabijo po osem evrov več v povprečju od povprečne porabe slovenskega turista, Madžari pa porabijo dobrih 63 evrov na dan. To, da državljani držav tako imenovane višegrajske četverice na dopustu porabijo več od Slovencev, ne bi smelo biti preveliko presenečenje. Razmeroma hitremu razvoju gospodarstva v teh državah je sledilo tudi zvišanje plač in torej izboljšanje življenjskega standarda. Bolj preseneča, da kar sedem evrov več od slovenskih gostov na hrvaški obali zapravijo celo turisti iz revne Bosne in Hercegovine. Prepričljivo največji zapravljivci med turisti na Hrvaškem so Rusi, Švedi in Britanci, slednji na dan porabijo skoraj 122 evrov v povprečju.

Najbolj privlačni za slovenske goste so še vedno kampi, lani je v kampe prišlo 483.639 gostov iz Slovenije, hoteli so našteli več kot 375.000 slovenskih prihodov, zasebne sobe in apartmaji so po privlačnosti za Slovence na tretjem mestu, lani je bilo 279.000 slovenskih prihodov.

Tudi Zagreb pogreša prestižne hotele

Čeprav med poletnimi počitnicami to radi spregledamo, Hrvaška denarja iz turizma ne služi le na jadranski obali. Podobno kot pri nas Ljubljana, ki je postala glavni turistični biser v državi, se odločno vzpenja tudi turistični obisk v hrvaški prestolnici, Zagrebu. Novi načini potovanja, krajši nekajdnevni obiski evropskih mest, ugodne cene in čedalje boljša povezanost z letalskimi prevozniki so tudi v Zagreb pripeljali bistveno več turistov kot v prejšnjih letih. Podobno kot šef hotela Slon v Ljubljani Gregor Jamnik ocenjuje, da je v Ljubljani tako veliko povpraševanja po turističnih sobah, da mu preprosto ni mogoče zadostiti niti z gradnjami novih hotelskih zmogljivosti, tudi zagrebška mestna oblast vidi veliko prostora za nove naložbe v hotele. Potrebovali bi zlasti nove hotele v kategoriji deluks, saj je vse več dni v letu, ko so hoteli visoke kategorije v mestu povsem polni, pravi generalni direktor hotela Esplanade Ivica Max Krizmanić. Esplanade v Zagrebu ima namreč letos 40 odstotkov več povpraševanja kot lani. »Letos poslujemo nad vsemi pričakovanji, v prvih petih mesecih smo imeli za štiri odstotke več prenočitev in prihodke smo povečali za 11 odstotkov. Tudi napovedi do konca leta presegajo naše načrte,« je za Hino dejal Krizmanić.

Adriatic Golf Course

Uber boat, novi hit na Hrvaškem

Medtem ko se spletni posrednik taksi prevozov Uber še trudi, da bi našel svoje mesto v Sloveniji, imajo turisti na Hrvaškem možnost uporabiti tudi to storitev. Podobno kot v številnih drugih državah po Evropi je tudi na Hrvaškem Uber stopil na žulj številnim ponudnikom konvencionalne taksi storitve, dogajali so se tudi nasilni obračuni z vozniki, ki so svoje storitve prodajali z uporabo aplikacije slovite ameriške družbe.

Uber boat strankam omogoča lažji in preprostejši dostop do plovil, lastnikom plovil pa na tak način dajo možnost dodatnega zaslužka.     

A Uber se ni prestrašil in z letošnjo turistično sezono na Hrvaškem uvaja novo storitev uber boat, ki bo turistom posredovala prevoze s plovili. Davor Tremac, generalni direktor Ubra za jugovzhodno Evropo, je dejal, da na morju ne pričakujejo podobnih težav, kot so jih doživeli na cestah.

Za začetek so prevozi, poldnevni ali celodnevni izleti po morju na voljo v Splitu, Dubrovniku in Hvaru ter še na nekaj otokih. Stranke lahko izbirajo med okoli sto plovili z 200 kapitani. Cena plovbe med Splitom in Hvarom v ladjici za do osem oseb znaša 2600 kun (350 evrov), za ladjo z zmogljivostjo do 12 oseb pa bo ta pot stala 3600 kun (485 evrov).

»Mobilna aplikacija vas pripelje do pomola, na katerem se boste vkrcali na gliser, lahko se peljete na krajšo vožnjo, za ves dan ali pol dneva. Cena je odvisna od trajanja in dolžine plovbe,« pravi Tremac in dodaja, da je že prvi testni dan pokazal dobro delovanje platforme in navdušenje potnikov.

Podobnih težav in zapletov, kot so jih imeli na kopnem, Tremac z uber boatom ne pričakuje, saj je možnost lažjega in bolj preprostega dostopa do plovil med strankami izjemno iskana, obenem pa so lastnikom premalo izkoriščenih plovil na tak način ponudili možnost dodatnega zaslužka.