SLO-HR: Veliko ljubezni in veliko zamer

Sam sem najlepše trenutke poslovnega življenja doživel v Sloveniji, trije ključni ljudje v mojem podjetju so Slovenci, in če mene vprašate, težav v odnosih med normalnimi ljudmi in med podjetji nisem opazil, pravi eden najbogatejših Hrvatov Branko Roglić, lastnik in direktor družbe Orbico ter častni konzul Slovenije v Splitu. »Težave so in jih najdejo samo ljudje v politiki in najbrž samo politiki tudi koristijo.«

Podobne izkušnje ima pomočnik predsednika uprave Mercatorja Igor Maroša, ki je po enoletnem delu v Agrokorju maja ponovno okrepil Mercatorjevo ekipo. »Med državljani obeh držav je veliko simpatij in po mojih, naših izkušnjah nerešena vprašanja ne vplivajo pretirano na medsebojne odnose. Tako kot med Slovenci obstaja velik sentiment do hrvaške obale, velja za sentiment Hrvatov do naših smučišč, blagovnih znamk, kakovostnih proizvodov, predvsem pa Hrvati pri nas občudujejo urejenost države,« razlaga. »Pogosto slišim, da je pri nas vsaka hiša urejena, sploh pa ima vsaka lep vrt, kot da sosedje tekmujejo, kdo bo imel lepšega.«

Nerešenih vprašanj med državama je veliko, in to na skorajda vseh področjih, od kmetijstva, ko gre za teran in ribištvo, odvisno od meje na morju, prek finančnega sektorja, ko gre za tožbe proti Ljubljanski banki in NLB zaradi prenesenih vlog na eni strani in tožbe banke proti hrvaškim podjetjem, ki niso poplačala dolgov, na drugi, do življenja ljudi, ki živijo ob meji ali imajo vikend v sosednji državi. Vsaka stran zagovarja svoj prav, svoje interese. Državi, ki sta bili nekoč članici iste entitete, rešitev za medsebojna nesoglasja vse pogosteje iščeta pri mednarodnih institucijah, mednarodnih arbitrih.

Jure Eržen

»Žalosti me, da je med državama toliko odprtih vprašanj. Upam, da je na obeh straneh meje dovolj pametnih ljudi, ki bodo preprečili nadaljnje slabšanje odnosov,« pravi Roglić, katerega Orbico je letos na primer prevzel slovensko distribucijsko skupino Everet, enega največjih distributerjev parfumov in kozmetike v regiji, ter napovedal, da bo do leta 2020 povečal prihodke na štiri milijarde evrov. Kot poudarja, njegov pogled na odnose med Slovenijo in Hrvaško nikakor ne more biti nepristranski. »Si predstavljate, da med državama ne bi bilo meje? Koliko težav, ki nas pestijo že leta, sploh ne bi bilo,« pravi Roglič, ki še meni, da bi morali državi razpravo o nesoglasjih preprosto zamrzniti za določen čas.

»Če bo ostalo, kot je, bomo lahko zadovoljni«

Odprave meje seveda ni pričakovati, vsaj kratkoročno ne, čeprav se v svetu še posebej pod vtisom rastoče digitalizacije pojavlja tudi ideja, da bodo meje nacionalnih držav sčasoma izginile. Korak v tej smeri, ki ga Slovenija in Hrvaška lahko pričakujeta, pa je vstop slednje v schengensko območje. To bi močno olajšalo življenje, opozarja tudi Darko Zevnik, župan Metlike, ki si s Hrvaško deli najdaljšo mejo. »Meja za ljudi, ki živimo tukaj, pomeni veliko oviro, še posebej v zadnjem času poostrenega nadzora. Ljudje so podvrženi vsakodnevnim pregledom na meji in čakalnim vrstam,« pojasnjuje Zevnik in dodaja, da ob konicah ne morejo do doma. Kupci v trgovinah ob mejnem prehodu, Tušu, Kiku in kmetijski zadrugi, so redki.

Tako gospodarstvo kot ljudje so za posledice političnih odločitev tako kljub vsemu dovzetni, a morebitna politična nesoglasja med državama po izkušnjah častnega konzula Hrvaške v Sloveniji, sicer znanega pravnika Šimeta Ivanjka s poslovnimi odnosi in življenjem ljudi nimajo zveze. »Še nikoli nisem zasledil, da bi kakšen projekt propadel zaradi medvladnih trenj ali da bi zaradi zaostrenih odnosov med državama kdo opustil načrte,« poudarja. Razprtijam v »visoki politiki« postavlja nasproti tesno povezanost med državama tako v gospodarstvu kot v družinskem življenju. »Ustvarjeni so bili zelo prijateljski, tesni stiki,« pravi in doda, da so nesoglasja med državama za večino teh ljudi bolj abstrakten problem. Sicer pa je po njegovem mnenju trenutni položaj, ne glede na to, da iz poročanja medijev tega morda ni razbrati, bistveno boljši, kot je bil v devetdesetih letih. »Če bo ostalo takšno stanje, bomo lahko zadovoljni,« sklene Ivanjko.

Jure Eržen

Še za most se čaka na meddržavni sporazum

Metliški župan bi si po drugi strani nedvomno želel premikov. »Nerešena medsoseska vprašanja so res stvar Ljubljane in Zagreba, vendar se kažejo tudi na lokalni ravni,« pravi in pojasni: »Most na maloobmejnem prehodu Rakovec je bil v neurju jeseni 2014 tako poškodovan, da je mejni prehod od takrat zaprt za ves promet. Vse občine, tako Metlika kot Kamanje in Ozalj na Hrvaškem, si po svojih močeh prizadevamo pri pristojnih institucijah v Ljubljani oziroma Zagrebu, da bi bil sklenjen meddržavni sporazum za popravilo mostu, tako da bi mejni prehod spet lahko odprli, a smo vse tri za zdaj žal neuspešne.«

Maroša, ki se je iz Zagreba nedavno vrnil v Ljubljano, meni, da bi državi morali graditi na »pozitivnih sentimentih in z več sodelovanja najti pot za ustvarjanje pozicije obeh držav v tem turbulentnem svetu«. Dober primer sodelovanja bi bila po njegovem Istra, ki bi jo lahko dojemali in tržili kot enovito turistično destinacijo z vsemi geografskimi, kulinaričnimi in drugimi posebnostmi, čeprav jo deli državna meja.

Kaj pa čustva slovenskih turistov? Če igrajo na čustva politiki, lahko nanje računajo tudi turistični delavci? Si lahko ti obetajo spremembo tokov in upajo, da se bo vsaj del tistih, ki se vsako leto usmerijo proti jugu, obrnil proti Gorenjski, Logarski, Prekmurju? Glede na dosedanje podatke ne. V letošnjih prvih štirih mesecih in med prvomajskimi počitnicami so na Hrvaškem našteli 10 odstotkov več slovenskih turistov in 15 odstotkov več njihovih prenočitev. »Hrvaška in Slovenija sta sosednji državi, zato se bodo poslovne, družinske in tudi turistične migracije vedno dogajale. Ne vidim razloga, zakaj bi to spreminjali,« pojasnjuje direktorica predstavništva Hrvaške turistične skupnosti pri nas Metka Bradetić. Kot dodaja, obe državi vedno več vlagata v svoje turistične zmogljivosti in ponudbo, »kar je na koncu tisto, kar turista zanima«. »Sodeč po prvi statistiki in napovedih bo leto obetavno, zato upamo, da se bodo obeti uresničili,« sklene Bradetićeva.

Le upamo lahko, da bo leto obetavno tudi za reševanje nesoglasij med državama, ne glede na to, kolikšen vpliv imajo ta na gospodarske tokove in življenje ljudi. Četudi zgolj zato, da bo občutek boljši. 

Borut Pahor, predsednik RS in eden redkih, če ne edini politik na državni ravni, ki mu vseskozi uspeva voditi umirjen dialog s hrvaško stranjo:

Jure Eržen

»Dobri sosedski odnosi med Slovenijo in Hrvaško so v medsebojno korist, slabi pa v medsebojno škodo. V vzajemnem interesu je, da se obe državi nenehno trudita za reden in iskren dialog. S predsednico Kolindo Grabar Kitarović sva se doslej sestala 23-krat. Ni bilo vsako srečanje odločilno, bilo pa je pomembno za negovanje dobrih osebnih odnosov in ustvarjanje splošnega naklonjenega odnosa med državama in narodoma. Ker medsebojne odnose še vedno obremenjujejo nekatera nerešena vprašanja, je bistveno, da se obe strani vzdržita slehernih izjav ali ravnanj, ki bi stvari poslabšale. Poudarjam, če bi se Slovenija in Hrvaška znova zapletli v resen konflikt, bi to lahko privedlo do ohromitve gospodarskega, socialnega in vsakršnega okrevanja v obeh državah.« 

Slovensko-hrvaško sožitje prineslo zmago

Nogometnemu kluba iz Reke je minuli konec tedna pod taktirko slovenskega trenerja Matjaža Keka uspel zgodovinski dosežek - prvič v 70-letni zgodovini je postal državni prvak. Dosežek Slovenca na Hrvaškem, ki je, kot se za nogomet spodobi, vzbudil močna čustva in povezal navdušence z obeh strani meje, bo težko preseči.