Se ne učite štiri ure na teden? Začnite se.
Izobraževalni sistemi ne sledijo tehnologiji in inovacijam. Čas je, da vzamemo znanje in kariero v svoje roke. Že Michelangelo je pri 87 letih rekel, da je učenje vseživljenjski proces, in današnji duh časa to potrjuje bolj kot kdaj prej.
Odpri galerijo
NUK, Narodna in univerzitetna knjižnice, v Ljubljani, 14. maja 2014. Foto Uroš Hočevar/delo
Sodobna družba doživlja izjemno hitro preobrazbo, ki ji ljudje vse težje sledimo, še težje pa jo lovijo institucije. Na enem izmed srečanj AmChama, na katerem je tekla beseda o času tehnoloških sprememb, je Claudia Olson, članica programa David Rockefeller Fellows in Svetovnega gospodarskega foruma, povedala: »Trenutno je digitalno pismenih le 47 odstotkov svetovnega prebivalstva.« Le? Zdi se veliko, a v resnici je mnogo premalo.
Meta Mežnar, vodja marketinga in komunikacij za jadransko regijo Deloitte: »Brez lastnega angažmaja ne gre.Za delodajalce so sodobne kompetence vedno pomembnejša točka pri življenjepisu«.
V prihodnosti se bo odstotek precej dvignil, a proces ne bo dovolj hiter, ker je izobraževalni sistem, kot ga poznamo, še vedno precej neelastičen. Šolski načrti ostajajo enaki kot pred leti, žal pa tudi učiteljem manjka tehnološko znanje. Hans Wijers, predsednik upravnega odbora Heineken N.V., je povedal, da tehnologija prinaša številne priložnosti in ima velik potencial. Da bi ga izkoristili, potrebujemo sodelovanje šolstva, vlad, poslovnega sveta, znanosti, ljudi pa je treba usposobiti za uporabo tehnologije. »V zahodnem svetu trenutno premalo vlagamo v družbo in njeno izobraževanje. Več sredstev je treba nameniti tako primarni izobrazbi kot univerzam, saj bomo le tako lahko izobrazili ljudi, da bodo znali tehnologijo uporabljati za prave namene,« je povedal. Branka Strniša, ustanoviteljica Brst psihologije, je za Svet kapitala povedala, da je tempo življenja zelo hiter, veliko ljudi si težko vzame čas za učenje, zaradi česar doživljajo dodaten stres in pritiske, saj so že tako ali tako preobremenjeni. »Vseeno se moramo neprestano prilagajati sodobnim hitrostim, dobro bi bilo čim prej spremeniti nekatera svoja prepričanja in pogled na svet. Konec uradnega izobraževanja ne pomeni več konca učenja.«
Sto en dan učenja na leto?
Claudia Olson je na poslovnem zajtrku, ki ga organizira ameriška gospodarska zbornica, izpostavila podatek Svetovnega gospodarskega foruma, ki kaže, da se bomo morali leta 2022 učiti 101 dan v letu, da bi lahko sledili tehnološkemu razvoju, kar pomeni, da bi se moral tudi vsak odrasel učiti najmanj štiri ure na teden. »Inovacije bodo hitrejše, informacije se bodo širile še hitreje, in to moramo sprejeti. Najpomembnejši spretnosti v prihodnosti bosta torej usvajanje novih znanj in njihova uporaba v praksi,« je povedala.
Tudi Meta Mežnar, vodja marketinga in komunikacij za jadransko regijo Deloitte, je pojasnila, da brez lastnega angažmaja ne gre in da so za delodajalce sodobne kompetence vedno pomembnejša točka pri življenjepisu. »Posameznik si bo v sistemu moral izboriti svoj prostor in najti način, ki mu ustreza, da bo ostal konkurenčen. Tudi s sistemskega vidika si želim več ne samo kapitalsko, ampak tudi razvojno usmerjenih in empatičnih vodij v javnem in zasebnem sektorju. Prihodnost je v vlaganju v človeški kapital. Sicer pa sem optimistka in menim, da bomo te razvpite dodatne štiri ure znali nadomestiti kje drugje. Več dobrih knjig, postavljanje prioritet in samokontrola ter selekcija vsebin brez vsebine, ki jih pogosto konzumiramo čez dan, pa smo že na pol poti do rešitve.«
Meta Mežnar, vodja marketinga in komunikacij za jadransko regijo Deloitte: »Brez lastnega angažmaja ne gre.Za delodajalce so sodobne kompetence vedno pomembnejša točka pri življenjepisu«.
V prihodnosti se bo odstotek precej dvignil, a proces ne bo dovolj hiter, ker je izobraževalni sistem, kot ga poznamo, še vedno precej neelastičen. Šolski načrti ostajajo enaki kot pred leti, žal pa tudi učiteljem manjka tehnološko znanje. Hans Wijers, predsednik upravnega odbora Heineken N.V., je povedal, da tehnologija prinaša številne priložnosti in ima velik potencial. Da bi ga izkoristili, potrebujemo sodelovanje šolstva, vlad, poslovnega sveta, znanosti, ljudi pa je treba usposobiti za uporabo tehnologije. »V zahodnem svetu trenutno premalo vlagamo v družbo in njeno izobraževanje. Več sredstev je treba nameniti tako primarni izobrazbi kot univerzam, saj bomo le tako lahko izobrazili ljudi, da bodo znali tehnologijo uporabljati za prave namene,« je povedal. Branka Strniša, ustanoviteljica Brst psihologije, je za Svet kapitala povedala, da je tempo življenja zelo hiter, veliko ljudi si težko vzame čas za učenje, zaradi česar doživljajo dodaten stres in pritiske, saj so že tako ali tako preobremenjeni. »Vseeno se moramo neprestano prilagajati sodobnim hitrostim, dobro bi bilo čim prej spremeniti nekatera svoja prepričanja in pogled na svet. Konec uradnega izobraževanja ne pomeni več konca učenja.«
Sto en dan učenja na leto?
Slovenija, Ljubljana, 21.9.2010 Citalnica NUK. Foto: Voranc Vogel Foto
Claudia Olson je na poslovnem zajtrku, ki ga organizira ameriška gospodarska zbornica, izpostavila podatek Svetovnega gospodarskega foruma, ki kaže, da se bomo morali leta 2022 učiti 101 dan v letu, da bi lahko sledili tehnološkemu razvoju, kar pomeni, da bi se moral tudi vsak odrasel učiti najmanj štiri ure na teden. »Inovacije bodo hitrejše, informacije se bodo širile še hitreje, in to moramo sprejeti. Najpomembnejši spretnosti v prihodnosti bosta torej usvajanje novih znanj in njihova uporaba v praksi,« je povedala.
Tudi Meta Mežnar, vodja marketinga in komunikacij za jadransko regijo Deloitte, je pojasnila, da brez lastnega angažmaja ne gre in da so za delodajalce sodobne kompetence vedno pomembnejša točka pri življenjepisu. »Posameznik si bo v sistemu moral izboriti svoj prostor in najti način, ki mu ustreza, da bo ostal konkurenčen. Tudi s sistemskega vidika si želim več ne samo kapitalsko, ampak tudi razvojno usmerjenih in empatičnih vodij v javnem in zasebnem sektorju. Prihodnost je v vlaganju v človeški kapital. Sicer pa sem optimistka in menim, da bomo te razvpite dodatne štiri ure znali nadomestiti kje drugje. Več dobrih knjig, postavljanje prioritet in samokontrola ter selekcija vsebin brez vsebine, ki jih pogosto konzumiramo čez dan, pa smo že na pol poti do rešitve.«
Tri, štiri zdaj, začnimo se učiti zdaj
Branka Strniša za bralce Sveta kapitala razloži, katera so ključna področja za učenje po Brst psihologiji. Za začetek je pomembno, da se zavemo sprememb in smo jih pripravljeni sprejeti. Za to moramo biti v mislih, čustvih in vedenju bolj fleksibilni. Fleksibilnost v umu pomeni, da smo odprti za spremembe, da prilagajamo svoj način razmišljanja, spreminjamo svoje cilje, iščemo nove načine, rešitve itd. Fleksibilnost v čustvih pomeni, da znamo v sebi najti vir moči, ki nas poganja naprej. Fleksibilnost v vedenju pa pomeni, da sprejmemo, da so stvari lahko drugačne, kot si jih predstavljamo, in se temu prilagodimo. V vsakdan tako počasi vključimo čas za učenje in razvoj. To je lahko že samo branje pred spanjem ali pa odločitev, da se večkrat udeležimo kakšnega izobraževanja ali spletne delavnice. Ko ustvarimo neki sistem in ko čez čas spoznamo lastne zmožnosti, koliko časa potrebujemo, da se prilagodimo, koliko počitka, si organiziramo čas in prihodnje delo. Pomembno je, da sledimo svojim ciljem, željam, hkrati pa nismo preveč »fiksirani« na točno določeno pot. Cilji so sicer pomembni za usmeritev, ni pa treba, da je vse začrtano, ker se pot lahko zelo spreminja. Če smo pretirano fokusirani, nas spremembe na poti lahko razžalostijo, razjezijo in utrudijo. Naučiti se moramo filtrirati informacije, ki jim bomo namenili poseben prostor v možganih, in se seznaniti z viri, ki so za nas pomembni. Danes lahko v enem dnevu dobimo skoraj toliko informacij, kot so jih včasih v vsem življenju, zato opozarja na pametno razločevanje pomembnih znanj.
Branka Strniša za bralce Sveta kapitala razloži, katera so ključna področja za učenje po Brst psihologiji. Za začetek je pomembno, da se zavemo sprememb in smo jih pripravljeni sprejeti. Za to moramo biti v mislih, čustvih in vedenju bolj fleksibilni. Fleksibilnost v umu pomeni, da smo odprti za spremembe, da prilagajamo svoj način razmišljanja, spreminjamo svoje cilje, iščemo nove načine, rešitve itd. Fleksibilnost v čustvih pomeni, da znamo v sebi najti vir moči, ki nas poganja naprej. Fleksibilnost v vedenju pa pomeni, da sprejmemo, da so stvari lahko drugačne, kot si jih predstavljamo, in se temu prilagodimo. V vsakdan tako počasi vključimo čas za učenje in razvoj. To je lahko že samo branje pred spanjem ali pa odločitev, da se večkrat udeležimo kakšnega izobraževanja ali spletne delavnice. Ko ustvarimo neki sistem in ko čez čas spoznamo lastne zmožnosti, koliko časa potrebujemo, da se prilagodimo, koliko počitka, si organiziramo čas in prihodnje delo. Pomembno je, da sledimo svojim ciljem, željam, hkrati pa nismo preveč »fiksirani« na točno določeno pot. Cilji so sicer pomembni za usmeritev, ni pa treba, da je vse začrtano, ker se pot lahko zelo spreminja. Če smo pretirano fokusirani, nas spremembe na poti lahko razžalostijo, razjezijo in utrudijo. Naučiti se moramo filtrirati informacije, ki jim bomo namenili poseben prostor v možganih, in se seznaniti z viri, ki so za nas pomembni. Danes lahko v enem dnevu dobimo skoraj toliko informacij, kot so jih včasih v vsem življenju, zato opozarja na pametno razločevanje pomembnih znanj.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost
