Se moramo digitalizacije bati?

Kakšne spremembe pravzaprav prinaša digitalna transformacija?

Zaradi digitalizacije so procesi in ljudje učinkovitejši. Včasih smo na roke prali perilo, danes to počne pralni stroj. Včasih smo potovali s konji, danes z avtomobili, ki se vozijo sami. V zadnjem času pa se je res spremenila hitrost teh sprememb, recimo od leta 2000 pred našim štetjem do leta 1700 ni bilo velikih spremembe v načinu življenja. Zdaj zato ni problem napredek, temveč hiter napredek.

Ki prinaša nenehne spremembe, ki se jim ljudje že tako težko prilagodijo?

Naša sposobnost koncentracije je manjša kot pred dvajsetimi leti, na to pa seveda vpliva tudi digitalizacija, nenehna prisotnost mobilnih naprav. Ljudje ne hodijo več v bančne poslovalnice. Če že morajo, se nekateri tako razburijo, da banko zato celo zamenjajo. V tujini ljudje ne želijo več čakati na taksije, zato se je razvil Uber. Ljudje to sprejemajo, ker jim olajšuje življenje, se pa upirajo temu, česar se bojijo. Recimo robotom, a če bi hotel človek danes spremljati vse novo medicinsko znanje, bi potreboval 160 ur na teden. Človek tega ni sposoben. Se bo zaradi tega spet pojavil ludizem? Ne vem. Sem pa prepričan, da če nas bodo nekoč popolnoma nadomestili roboti, bo človek moral nekaj početi. Že John Locke je dejal, da človek mora nekaj delati, da se počuti koristnega. Predlagal je petnajsturni delovni teden, kar bi meni osebno kar ugajalo.

Menite, da bodo podjetja, ki bodo imela primat nad robotsko tehnologijo, ta denar delila med ljudmi?

Zdaj jim ga ni treba, lahko pa se spremeni zakonodaja, ki bo taka podjetja višje obdavčila, ljudem pa iz teh virov zagotovila univerzalni temeljni dohodek.

Vendar imajo nad to panogo nadzor samo določene države, zato moramo začeti reševati tudi problem koncentriranja bogastva.

Strah pred izgubo delovnih mest se pojavi ob uvedbi vsake nove tehnologije že od nekdaj. Danes se zdi ta strah še večji.

Industrializacija je pomenila grožnjo modrim ovratnikom, nova generacija digitalizacije pa pomeni grožnjo belim ovratnikom. Morda je zato strah večji. V času svojega življenja se bomo morali dvakrat prilagoditi, našim starim staršem pa se morda ni bilo treba nikoli.

Katere panoge so tiste, ki bodo, če se ne bodo digitalno prilagodile, kmalu izginile v pozabo?

Prav vse panoge se bodo morale prej ali slej prilagoditi, vsi poklici pa so nekoliko ogroženi. Po mojem mnenju so varni le športniki in gledališčniki. Ne predstavljam si, da bi šel na predstavo, kjer igrajo roboti, ali gledal robotsko nogometno tekmo. Morda pa sem samo konservativen.

Sicer pa so digitalizaciji najbolj izpostavljene banke, zavarovalnice, transport in zdravstvo. Te se že pospešeno digitalizirajo. Velika nevarnost preti poštam in založništvu, pomoči pa skoraj gotovo ni odčitovalcem števcev.