Se bomo s tehnološkim napredkom vrnili v preteklost?

Hitra izboljšava tehnologije je preoblikovala način dela in nam ga v veliki meri olajšala. V televizijskem fenomenu Mad Men, ki nam je z dramo o eni najprestižnejših oglasnih agencij v New Yorku pred leti ponovno prodal šestdeseta, smo lahko občasno videli mična dekleta, ki so oglaševalce zavzeto povezovala s svetom. Nekoč so namreč morali v telefonski centrali fizično povezati klice z vstavljanjem telefonskih vtičev v ustrezne priključke. To je bila služba, ki jo je rodila tehnologija, a jo je tudi povozila. Inovacija vedno uniči inovacijo. Operaterji centrale sicer še vedno obstajajo v današnjih organizacijah, čeprav so sistemi popolnoma računalniško podprti. Ali pa kegljišča. Kako samoumevno je, da stroj pobere padle keglje in jih ponovno postavi. In da računalnik vodi naš rezultat. Nekoč je vse to počelo za to plačano osebje.



In kinematografi so še ne tako dolgo nazaj potrebovali kinooperaterja, ki je moral naložiti kolutne folije in poskrbeti, da v filmu ni bilo trzljajev. Ti ljudje, ki so jih nadomestili digitalni projektorji, so morali biti izjemno izkušeni in podkovani v svojem delu.

»To je bilo grozno delo«

Jim Keane, predsednik in direktor podjetja Steelcase, vodilnega proizvajalca pohištva za pisarne, bolnišnice in učilnice, se še danes živo spominja, kako dolgočasno in tudi nevarno delo je opravljal kot najstnik. Celo poletje je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja delal kot upravljavec dvigala. »To je bilo grozno delo. Si predstavljate, da ne počnete nič drugega, kot da se vozite gor in dol? Imel sem 15-minutne odmore in nisem se smel pogovarjati s strankami, ki so se pritoževale nad tem in onim,« je na Peter Drucker forumu začel predavanje o tem, ali nas bo umetna inteligenca nadomestila, ter poudaril, da je avtomatizacija izbrisala mnoga nevarna in monotona dela.

Kljub temu da je ob prihodu tehnologije težko, pa bo verjetno že držalo, da je bolje opravljati človeška kot robotska dela, kajne? Če se vrnemo k telefonskim centralam. Z vzponom tehnologije je človek potreboval armado ljudi, ki je opravljala ponavljajoče se delo. Avtomatizirali so klicne centre, zaposleni pa so delali kot roboti. Enako je bilo v pohištveni industriji, iz katere prihaja Keane. »Ampak ljudje teh služb ne marajo. Ne marajo, da nekdo meri, koliko ljudi lahko pokličejo v eni uri. Ali koliko desk lahko razrežejo. Zato je treba razmišljati, kako aplicirati tehnologijo na tista dela, ki jih roboti delajo bolje od ljudi,« razmišlja Keane.

Kaj se bo dogajalo v letu 2019?

»Rast tehnologije je eksponentna in brez omejitev, pojavljajo se vedno nove možnosti za še hitrejši razvoj. Umetna inteligenca bo še z večjo močjo posegla v naša življenja in delo, ki ga opravljamo. Toda tehnološke naprave vseeno ne morejo nadomestiti človeškega dela, lahko pa opravljajo dolgočasna, monotona in nevarna dela,« je prepričan ekonomist z oxfordske univerze Daniel Susskind.

Sodeč po raziskavi svetovalnega podjetja PwC je 38 odstotkov direktorjev prepričanih, da bo umetna inteligenca prispevala k večjemu številu zaposlenih v njihovi organizaciji ali podjetju, le 19 odstotkov pa meni, da bo trend pravzaprav obraten. Kar 31 odstotkov vodilnih skrbi tudi, da v naslednjih petih letih ne bodo zmogli zadovoljiti povpraševanja po umetni inteligenci. Temu pritrjuje tudi poročilo platforme LinkedIn, kjer se je povpraševanje po veščinah v sektorju umetne inteligence med leti 2015 in 2017 povečalo za 190 odstotkov. Podjetje Diffbot ocenjuje, da je danes na svetu le nekaj več kot 720.000 strokovnjakov za strojno učenje. Čeprav večina delodajalcev danes išče prav slednje, se povečuje povpraševanje po strokovnjakih globokega učenja – število tovrstnih delovnih mest je med leti 2015 in 2017 poraslo za 35-krat, je razbrati iz poročila AI Index 2018. Večina od kandidatov za nova delovna mesta pričakuje tudi dobro razvite mehke veščine, kot so menedžment in vodstvene sposobnosti oziroma veščine, ki jih umetna inteligenca (še) nima.

Analitiki menijo tudi, da se bodo analitični oddelki in ekipe, ki delajo z umetno inteligenco, vse hitreje združevali v eno organizacijo, ki bo sposobna pospešiti posvajanje umetne inteligence in izkoristiti prednosti t. i. analitičnega atleticizma, ki pravi, da so osnovna miselnost in veščine, potrebne za uspeh, zelo podobne pri različnih vrstah analitike.



Kar 47 odstotkov poslovodij je dejalo, da je njihovo podjetje v svoj poslovni proces vkomponiralo vsaj eno zmožnost umetne inteligence, 21 odstotkov pa, da je v podjetju umetna inteligenca prisotna na več segmentih, so ugotovili pri McKinseyu. Okoli 20 odstotkov direktorjev je svetovalnemu podjetju PwC zaupalo, da bodo v letu 2019 v podjetju namestili umetno inteligenco. Med podjetji, ki že uporabljajo umetno inteligenco (AI), jih bo kar 70 odstotkov to izkoriščalo s pomočjo računalništva v oblaku. 65 odstotkov bo svoje AI aplikacije izdelalo z uporabo razvojnih storitev na osnovi oblaka. Do leta 2020 bo stopnja penetracije podjetniške programske opreme z vgrajeno umetno inteligenco in razvojnimi storitvami AI na osnovi oblaka dosegla 87 oziroma 83 odstotkov, napoveduje Deloitte. Kar 71 odstotkov podjetij naj bi v prihodnjih letih povečalo naložbe v umetno inteligenco. Najbolj priljubljene funkcije umetne inteligence in strojnega učenja so povečanje učinkovitosti in produktivnosti delavcev (51 odstotkov), obveščanje o prihodnjih poslovnih odločitvah (41 odstotkov) in racionalizacija procesov (39 odstotkov), kaže raziskava RELX.

Zdaj imamo priložnost premisliti bistvo dela

Bojimo se, da bo tehnologija zmanjšala število delovnih mest. Kako se ne bi, če so številke v študijah tako preteče. Študija McKinsey pravi, da bomo izgubili 50 odstotkov del, neka druga, da jih bomo samo 15 odstotkov, nekatere pa mejo postavljajo pri 60 odstotkih. »Če bi zavoljo tehnološkega napredka in robotizacije res izgubili 60 odstotkov del, nas lahko skrbi. Skrbi nas lahko tudi, da se bomo na koncu te revolucije vrnili na delovna mesta, kjer bomo nadzorovali računalnike, kar pomeni, da se bomo vrnili na delovna mesta operaterjev dvigal. Ljudje ne bodo uporabljali intelekta, zato je treba ljudi naučiti ne le uporabljati tehnologijo, ampak biti ljudje, človeški,« opozarja Jim Keane.


John Hagel, avtor mnogih knjig in sopredsednik Deloittovega centra za prebojna odkritja (Centre for the Edge), meni, da je današnja doba morda odlična priložnost za naslavljanje prevečkrat spregledane teme – vprašanja bistva, kaj naj bi delo bilo. »Večina del v večini organizacij so rutinska opravila. Z željo po čim večji učinkovitosti smo posvojili čim bolj standardizirane naloge. Če je to delo, potem lahko to delo bolje opravijo stroji kot ljudje,« je oster Hagel, ki je prepričan, da se lahko prvič v zgodovini vrnemo k vprašanju bistva dela.

Da bi lahko ljudje delali v novih delovnih razmerjih, potrebujemo tudi strast do raziskovanja in učenja, kažejo študije. »Če bomo šli po tej poti, bomo morali v podjetjih marsikaj spremeniti. Delovno mesto bi morali preurediti v prostor samoizpolnjevanja in učenja. Ampak mi se raje še vedno ukvarjamo z učinkovitostjo in vse večjo proizvodnjo. Naši organizmi se borijo proti transformaciji, ki pa je ne le priložnost, ampak nuja. Delavci se zavedajo, da je le vprašanje časa, kdaj bodo izgubili delo. V tej bitki bodo zmagala podjetja, mi pa izgubili. Če pa bomo redefinirali delo, bodo zmagovalci na obeh straneh,« je prepričan Hagel.


»Rutina namreč ni tisto, kar bo poganjalo gospodarstvo sveta,« strne povzetke študij primera o podjetjih, ki redefinirajo delo, med katerimi so namerno izpustili Silicijevo dolino. Visokotehnološko podjetje Morningstar Tomato je eno tistih, ki je spremenilo delo in doseglo dodano vrednost. »To pomeni, da je sprememba mogoča. Res je tudi, da nas prisili preusmeriti pozornost na druge potrebne veščine. Morali bi se osredotočati na zmožnosti, sposobnosti, na emocionalno in družbeno sposobnost empatije ter domišljije in ne na veščine,« je zbrano občinstvo Drucker foruma nagovarjal Hagel. Čeprav imajo mnogi radi navodila, kaj naj naredijo, je dodana vrednost domišljija in kreativnost, ki je imajo na pretek otroci, a ju izgubijo ob vstopu v šolo, z obžalovanjem opaža. Ampak nič ni izgubljeno, je prepričan Hagel, ki zmožnost primerja z mišico: »Vsi imamo to mišico, ki jo moramo samo razgibati, in ko se to zgodi, se pazite, ker se lahko marsikaj spremeni.«