Ščepec pameti kmalu osnovna zahteva za gospodinjske aparate
Toda še prej kot nova tehnologija bi utegnil karte na trgu gospodinjskih aparatov in bele tehnike premešati ameriški predsednik Donald Trump.
V vrtincu trgovinskega spora
Zakaj? Jedro problema prihaja s Korejskega polotoka, pri čemer tokrat ne gre za geopolitično grožnjo, katere kulminacija lahko sproži jedrski spopad s Severno Korejo, temveč za grožnjo dveh proizvajalcev gospodinjskih aparatov iz južnega dela istega polotoka. LG in Samsung sta očitno postala preveč učinkovita in priljubljena. Vsako leto sta bliže okusu potrošnikov po svetu in ZDA, kjer ju ne marajo predvsem tamkajšnji konkurenti.
Gorenje: pri velikih gospodinjskih aparatih je povezljivost v petih letih postala osnovna zahteva.
Whirlpool, ameriški velikan, ki je pred vstajo kitajskih in nasploh azijskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov držal primat na svetovnem trgu, ima namreč danes vse več težav tam, kjer je bil včasih nepremagljiv, to je na domačem dvorišču. Čeprav ostaja drugi največji igralec na globalnem trgu gospodinjskih aparatov z več kot 20 milijardami dolarjev letnih prihodkov, je ujet v bitko, ki jo počasi izgublja. To velja predvsem za trg pralnih strojev. Tam je imel v ZDA še sredi leta 2008 približno 22,5-odstotni tržni delež, a je do letos izgubil kar pet odstotnih točk in zdaj obvladuje vsega 17,4 odstotka trga, povzema New York Times podatke družbe TraQline. Samsung je v tem času okrepil svoj delež za vsaj 12-krat, z 1,7 na 19,8 odstotka, in je že večji od Whirlpoola, ki mu za ovratnik diha LG s 16,2-odstotnim tržnim deležem.
Ameriškemu velikanu kakopak ni ostalo drugega, kot da se za nastali položaj pritoži oblastem, ki so uslišale njegov klic. Ameriška komisija za notranjo trgovino je pred kratkim pritrdila Whirlpoolu – ta je korejska konkurenta obtožil dampinških cen in preseljevanja proizvodnje v različne države, s čimer naj bi bežala od davčnih carin in dajatev, ki jih je ZDA predvidela za določene države – in ugotovila, da rastoči uvoz škodi domačim proizvajalcem pralnih strojev. S tem je odprla pot morebitnim povračilnim trgovinskim ukrepom, o katerih bo na koncu odločal prav Trump, ki je v preteklosti večkrat zagotovil, da bo naredil vse za zaščito domačih proizvajalcev in delovnih mest.
Korejski napad na elito
Trumpova odločitev bi lahko pomembno vplivala na globalni trg gospodinjskih aparatov, ki je doživljal neke vrste transformacijo vse od začetka svetovne finančno-gospodarske krize, pred katero so držali vajeti globalnega trga v rokah evropski in ameriški proizvajalci.
Karte na globalnem trgu gospodinjskih aparatov je močno premešala kriza, vnovič pa bi jih lahko tudi ameriški predsednik Donald Trump.
Kmalu zatem so na vrh splezali Kitajci, ki so konkurirali z nižjimi cenami, medtem ko so doma izkoriščali nakupovalno mrzlico, ki sta jo napajali gospodarska rast in večja kupna moč prebivalstva. A »nevarnost« z vzhoda se je razširila tudi na Korejo. Če so pred tremi leti industrijo gospodinjskih aparatov vsak mesec močneje obvladovali kitajski velikani: Midea, Gree in Haier, ki je Electroluxu pred nosom speljal konkurenta General Appliances, divizijo gospodinjskih aparatov družbe General Electric, se danes med največje prerivata še Samsung in LG.
V Evropi medtem še naprej kraljujeta Electrolux in Bosch, zaostanek pa kljub turbulentnim časom v matični državi zmanjšuje turški Arçelik, katerega prodorni znamki sta Grundig in Beko. Zadnji se v Sloveniji vse resneje kosa z Gorenjem, ki doživlja ohlajanje odnosov s strateškim partnerjem Panasonicom, za katerega po novem, kot smo poročali v Delu, ne bodo več delali pralnih strojev in hladilnikov. Na leto naj bi zaradi tega ostali brez 100 milijonov evrov ali slabe desetine prihodkov.
S svojimi prodajnimi številkami so sicer v Gorenju zadovoljni.
Toda sočasno se zavedajo, da bodo na trgu, kjer štejejo ekonomije obsega, verjetno čedalje težje ohranjali prednost pred konkurenco. »Odprtost za strateška partnerstva je že več let del strategije Skupine Gorenje, bodisi v obliki industrijskih partnerstev ali kapitalskih povezav z mednarodnimi korporacijami iz panoge gospodinjskih aparatov,« ne zapirajo vrat primernemu partnerju, ki bi lahko prinesel poslovne koristi in izboljšanje dolgoročne mednarodne konkurenčnosti.
Čeprav na tem področju še ni bilo ključnega premika, Gorenje krepi položaj zlasti v segmentu premijskih aparatov. »V prvi polovici leta smo za 2,1 odstotne točke povečali prodajo tako premijskih kot tudi inovativnih izdelkov,« so dejali v Gorenju, kjer predstavlja premijski segment skoraj tretjino skupne prodaje, segment inovativnih aparatov pa dobro petino.
Srečanje s prihodnostjo
Med inovativne sodijo zagotovo tudi pametni gospodinjski aparati, o katerih so analitiki vsekakor prepričani, da pomenijo prihodnost panoge. Njihova globalna prodaja naj bi se letos povečala na skoraj 900 milijonov dolarjev, pametni hladilniki, sesalci, nape, pomivalni stroji in drugi aparati pa naj bi do leta 2025 prerasli v trg, vreden skoraj pet milijard dolarjev – to je toliko, kot ustvari Gorenje prihodkov v štirih letih.
»Predvidevamo, da bo pri velikih gospodinjskih aparatih povezljivost v petih letih postala osnovna zahteva,« pri Gorenju napovedujejo, da bo moral vsak igralec v panogi gospodinjskih aparatov, ki bo želel dolgoročno preživeti na trgu, postati »pameten«. V Gorenju že intenzivno razvijajo nove rešitve in jih tudi predstavljajo na raznih sejmih. V Berlinu so tako predstavili virtualno nakupovalno pomočnico Anno, ki bo v pomoč imetnikom aparatov znamke Gorenje. Za premijski blagovni znamki Asko in Atag so medtem razvili Elso, ki jo po besedah sogovornika iz Velenja odlikuje glasovno upravljanje.
588 milijard dolarjev naj bi bil leta 2020 vreden trg gospodinjskih aparatov
»Prve povezljive aparate bomo na trgu ponudili že konec leta pod blagovno znamko Atag, z njimi bomo opremili 44 pametnih kuhinj na Nizozemskem,« so se pohvalili pri Gorenju, ki načrtuje prihodnje leto še lansiranje pametnih aparatov pod znamko Asko, šele nato bo sledila blagovna znamka Gorenje.
»Potrošniku bomo ob pametnih aparatih za njihovo preprostejšo uporabo in celovito uporabniško izkušnjo ponudili tudi mobilne aplikacije,« napovedujejo poenostavljeno upravljanje povezljivih naprav, v njihovi viziji pa bodo pametni aparati uporabnikom servirali vse od receptov, nasvetov, iskanja bližnjih trgovin za nakup sestavin pa do navodil za uporabo in vzdrževanje. »Glasovno upravljanje bo močno spremenilo način dela z vsemi napravami v pametnem domu, veliko opravil bodo prevzeli in koordinirali tudi virtualni pametni pomočniki,« poudarjajo pri Gorenju.
(Pre)pametni za vaše dobro?
O pametnih in povezanih gospodinjskih aparatih se govori že kar nekaj let, a hudega preboja na trgu za zdaj ni. Še najbolj so se mu približali pametni in samostojni sesalniki, med katerimi so najbolj priljubljeni tisti, ki jih proizvaja podjetje iRobot. A tudi ti se včasih izkažejo za vse prej kot premetene, še posebno ko je govor o izogibanju odvrženim nogavicam in drugim kosom vsakdanjih predmetov, ki se radi zapletejo med ščetine in spremenijo sesalnik zgolj v nepremičen plastičen artefakt. Precej bolj premeteni so pri zbiranju podatkov, o domovih in potrošnikih, pri katerih snažijo talne površine. V podjetju iRobot poudarjajo, da zbirajo sesalniki podatke zgolj z namenom izboljšanja učinkovitosti čiščenja tal ter da jih brez privolitve strank ne bodo posredovali tretjim osebam.
Vprašanje pa je, ali se bodo lahko uprli skušnjavi in debelim denarnicam podjetij, kot sta Amazon in Google, ki živita od zbiranja podatkov in njihovega pretvarjanja v zaslužek. Kar nekaj velikih medijskih hiš, med njimi The Verge in tudi Financial Times, je špekuliralo, da bodo mali pametni sesalniki bržkone služili kot kanal za preprodajo podatkov. Ko vas bo naslednjič na spletu pričakal kakšen oglas, ki ga niste pričakovali, je morda za informacijo, da bi vas izdelek utegnil zanimati, odgovoren prav vaš pametni sesalnik. Morda ne nujno proizvajalca iRobot – direktor operacij Christian Cerda sicer za Financial Times ni povsem izključil možnosti prodajanja podatkov, kot so na primer tlorisi stanovanj –, lahko pa da katerega drugega.
Samsung, ki je zelo aktiven na trgu gospodinjskih in hišnih aparatov, ima na tem področju že nekaj masla na glavi. Njegovi pametni televizorji iz leta 2015 so zbirali zvoke iz dnevne sobe in jih pošiljali tretjim osebam. Čeprav se obetajo ostrejša pravila, ki naj bi zagotovila večjo varnost osebnih podatkov, bo z vse večjim številom povezanih aparatov priložnosti za zbiranje in prodajanje podatkov vse več.
Na koncu bo verjetno večini, podobno kot pri uporabi aplikacij, skoraj povsem vseeno, kdo in zakaj potrebuje njihove osebne podatke, če bodo le naprave dobro opravljale svoje osnovno poslanstvo, to pa je več čistoče in seveda udobja v domu.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost