Saša Mrak: Čas prikrivanja slabih praks je minil

Ko ste prevzeli vodenje Združenja, so vas najpogosteje opisovali z besedo – zagnana. Ali lahko iz tega sklepam, da vaši delovniki močno presegajo osem ur?

Da, načeloma res. Če imam rada delo, ki ga opravljam, se ne omejujem z delovnikom, kar hkrati pomeni, da tudi nimam težav si vzeti kdaj nekaj več časa za kosilo ali pa pozneje začeti delo. Dejstvo je tudi, da še nimam družine, kar pomeni, da sem še bolj fleksibilna in lažje prilagajam svoj urnik delu, vsekakor pa delam več kot osem ur na dan.

Je to smer, v katero gre sodobno delo? Kljub napredku ljudje delajo več, in ne manj.

To je zanimivo – že več let govorimo, da nam bo z razvojem tehnologije omogočeno, da bomo delali manj, pa očitno ni tako. Bolj se mi zdi, da gremo v smeri raznolikosti delovnih mest in delovnih oblik. Treba je sicer spoštovati institucije in ljudi, ki si želijo običajnega osemurnega delovnika, je pa dobro, da imamo vedno več možnosti fleksibilnih oblik dela – tako časovno kot prostorsko.

Matej Družnik

Pravite »možnosti oblik dela«. Ali ocenjujete, da je za večino delojemalcev to možnost, ki jo lahko izkoristijo, ali pa edina izbira, v katero so tako rekoč prisiljeni?

Oboje. Mislim, da bo v prihodnje to vedno pogosteje možnost, ne pa prisila. V času te – vedno bolj popularne besedne zveze – bitke za talente je pogosto večja izbira na strani kadrov. Pri tem imam v mislih kadre, ki jih na trgu primanjkuje, in kadre, ki prinašajo višjo dodano vrednost. In ti si vedno lažje lahko izbirajo, kako bodo delali, kako fleksibilna bosta njihova čas in prostor dela. To je torej priložnost za najboljše kadre, priznam pa, da je lahko tudi past.

Levico smo povabili na pogovor, a na vabilo ni bilo nikakršnega odziva.

Če pa govorimo o fleksibilnih oblikah dela kot o edini izbiri, v katero so kadri prisiljeni, pa mislim, da to velja predvsem za nižje kvalificirana delovna mesta; v standardnih proizvodnih procesih pač še vedno ni izbire – takšna je realnost.
A v prihodnosti bo še več delovnih mest izviralo iz ekonomije znanja in storitev, torej bodo temeljila predvsem na človeškem kapitalu. S tem pridemo do vprašanja, ki se nam vedno pogosteje poraja, oziroma pasti, ki sem jo omenila – s tem, ko lahko delaš kadarkoli od koderkoli, lahko padeš v past, da delaš pravzaprav ves čas.
Druga tema pa je prekarnost dela, v katero lahko tovrstni razvoj sili, a pri tem bi poudarila, da tega ne moremo gledati le enopomensko. To ni za vse prisila – del današnjih generacij se želi precej manj vezati na enega delodajalca in takšnim je treba omogočiti svobodo, saj je to lahko dobro za oba. Treba se je pa zavedati, da to pomeni tudi manjšo varnost za delodajalca – nekdo, ki te lahko zapusti z danes na jutri, seveda predstavlja tveganje.

Toda če ne govorimo o res najbolj ključnem kadru za tisto podjetje, potem je v takšnem primeru gotovo precej večje tveganje na strani delavca, in ne podjetja, mar ne?

Drži.

Kaj pa plačilo, je primerno, da uspešna podjetja svojim zaposlenim izplačujejo minimalne plače?

Če so podjetja res uspešna in imajo pogoje, da so plače lahko višje, potem bi morala izplačevati višje plače od minimalnih.

Kaj je poslanstvo združenja, ki ga vodite – je ključna stvar mreženje?

Mreženje je ena od zelo pomembnih dejavnosti, tako z vidika izmenjave dobrih praks kot z večanjem možnosti za ustvarjanje posla med različnimi člani. V osnovi pa je poslanstvo izobraževanje in opolnomočenje menedžmenta ter prizadevanje za to, da postaja ta poklic čim bolj profesionalen in čim bolj etičen. Za vsako stroko je pomembno, da se združuje na enem mestu, da se lahko izobražuje, da se izmenjujejo mnenja o trenutno aktualnih standardih in se izoblikujejo enotni standardi, tako etični kot drugi.

Če ostaneva pri etičnih standardih – glede na zgodovino se ne morete izogniti vprašanju, kje je razlog, da je toliko vaših nagrajenih menedžerjev pristalo na zatožnih klopeh ali celo v zaporu? Lahko iz tega razberemo, da so nepoštene prakse med menedžerji močno razširjene ali pa da so tisti najbolj pokvarjeni najbolj uspešni?

Kakšen podatek kaže, da je to praksa? Drži to, da smo imeli zelo hude primere gospodarskega kriminala, ki so se pokazali, ko je nastopila kriza, in edino pravilno je, da se takšni primeri preganjajo in se opozarja nanje, sem pa globoko prepričana, da je neprimerno, da se zaradi tega meče slabo luč na celoten menedžment.

Fleksibilno delo; za talente možnost, za nižje kvalificirane pa edina izbira.

V zadnjih letih se je na tem področju slovenski prostor prevetril in sčistil. Vedno bodo obstajali odkloni v vseh segmentih družbe, a prav je, da si zelo prizadevamo, da bi bilo tega čedalje manj. Tudi to je naloga Združenja Manager. Če si postavimo etične standarde, če imamo etični kodeks, katerega naši člani tudi podpišejo, in če lahko s srečanji in izobraževanji tudi na tem področju sledimo dobrim praksam, potem lahko skrbimo, da bo takšnih praks v prihodnosti vedno manj, minimalno.
Zgodovina naših nagrad menedžerjem pa kaže, da je večina teh še danes spoštovanih v svojem okolju.

Matej Družnik

Ali obstajajo konkretni podatki, da se na tem področju stvari obračajo na bolje?

Ne, konkretnih, merljivih podatkov za Slovenijo o tem nimam, v združenju pa vidimo, da se stvari obračajo na bolje tudi po tem, da je število prijav, ki jih prejema častno razsodišče, upadlo. To področje bomo bolje raziskali prihodnje leto, ko bomo ob 30. obletnici združenja ponovili nekaj preteklih raziskav. Ena od njih bo tudi raziskava o zaupanju v menedžment. Pomembno vlogo igrate tudi vi – mediji; tako pri odkrivanju in opozarjanju spornih praks kot tudi pri izpostavljanju pozitivnih primerov. Stanje na področju etičnih standardov se izboljšuje. Živimo v času, ko so podjetja lahko uspešna zgolj na podlagi dobrih, strokovnih kadrov. In glede na to, kako se spreminjajo tehologije in komunikacije, postajajo podjetja vedno bolj transparentna; če so v preteklosti nekatere prakse lažje skrivala in olepševala svojo javno podobo, tega danes ne morejo več toliko.

Pa ste katerega od vaših članov zaradi kršenja etičnega kodeksa že izključili, preden je bil javno izpostavljen?

Težko govorim za čas, ko me še ni bilo tu. V obdobju krize je bilo nekaj izključitev, v zadnjem času pa tega ni. Imamo pa častno razsodišče, ki je našim članom vedno na voljo v primeru etičnih dilem. Bilo je nekaj primerov, ko so se člani celo sami obrnili na razsodišče za presojo nekaterih dejanj in nekateri so se tudi sami umaknili iz Združenja. Letos tovrstnih primerov nismo še imeli.

Kako Združenje vidi trenutne priložnosti Slovenije?

Ne moremo reči, da živimo slabo. Imamo dobre osnovne pogoje, ki jih pogosto niti ne znamo ceniti – okolje, lokacija, varnost. Imamo veliko znanja, ljudje so izobraženi, stopnja revščine je nizka, kvaliteta življenja nikakor ni slaba. Po razvoju človeškega kapitala smo v svetovnem vrhu. Po indeksu, ki ga meri Svetovni gospodarski forum, smo na devetem mestu od 130 držav in prvi v regiji. A vse to ne pomeni, da lahko spimo na lovorikah. Niti visoka rast BDP (lani rekordna) nas ne sme uspavati. Že podatek, da smo s tem šele prišli na ravni, ki smo jih že dosegali pred krizo, ni tako zelo spodbuden.

Pa pasti?

Premalo sodelujemo in povezujemo vsa naša področja, ki nam v resnici dajejo zelo dobre pogoje, da bi lahko omogočili visoko rast gospodarstva.

Ni primerno, da uspešna podjetja izplačujejo minimalne plače.

To smo tudi pred kratkim izpostavili – raziskava globalnega indeksa konkurenčnosti talentov, v kateri smo relativno dobro uvrščeni, na drugi strani kot velik minus kaže pomanjkanje dobrega odnosa oziroma sodelovanja ekosistemov, tj. države in gospodarstva, kjer spadamo med najslabših deset držav od 119. Če gospodarstvo raste in je uspešno v sodelovanju z javnim sektorjem, potem lahko računamo tudi na višje plače in boljše življenjske pogoje. In za to bi si morali prizadevati. To zelo opozarjamo posebej zdaj, v obdobju nastajanja nove vlade; naj ne gre v smeri dodatnih obremenitev gospodarstva tam, kjer smo že tako močno obremenjeni. To ne pomeni nujno, da hočemo znižanje davkov na vseh področjih; zavedamo se, da vedno, kadar govorimo o davčnih spremembah, govorimo o strukturnih spremembah – kar se iz blagajne vzame, je treba nadomestiti z drugimi viri.

Ali torej obstaja davek, za katerega bi rekli, da se lahko zviša?

(Dolg premislek.) Večkrat smo poudarjali, da je vir prihodkov lahko davek na nepremičnine, in mislim, da je ta primeren, vsekakor pa se mi ne zdi smiselno zviševanje davkov in prispevkov delodajalcev. Najprej moramo ustvariti, šele potem lahko delimo. Za zdaj ustvarjamo manj kot tiste države, s katerimi se radi primerjamo. Naša produktivnost je še vedno dvajset odstotkov pod evropskim povprečjem.

Matej Družnik

Politika posluša takšne vaše pozive?

V predvolilnem času smo spodbudili pogovore z nekaterimi največjimi strankami ravno zato, da se vzpostavi dolgoročnejši dialog, ki nam omogoča priložnost sodelovanja v debati, predstavljanja našega pogleda in podajanje mnenja.

Po stališčih ste verjetno diametralno nasproti Levice, ste se srečali tudi s to stranko?

Ne. Na pogovor smo povabili tudi Levico, a od njih nismo dobili nikakršnega odziva.

Kako pa sodelujete s sorodnimi organizacijami, npr. GZS, kamor je odšla vaša predhodnica Sonja Šmuc?

V predvolilnem času smo se ponovno povezali v tako imenovani gospodarski krog. Njegov namen je, da se večja interesna združenja v gospodarski sferi povezujejo pri strateško najpomembnejših vprašanjih, da si med seboj izmenjujemo mnenja ter analize in nato skupaj predlagamo primerne rešitve za naše gospodarsko okolje; od trga dela do spodbujanja sprememb na področju zdravstva in pokojninskega sistema.

Ali sodelujete tudi s sindikati? Zdi se, da ste z najpomembnejšimi na nasprotnih bregovih.

Gospodarstvo in sindikati ne bi smeli biti na nasprotnih bregovih, a odkar sama vodim Združenje, do srečanja s sindikati še nismo prišli. Je pa to eden od mojih ciljev za prihodnost – da vzpostavimo dialog, iskanje poti, kje lahko delujemo skupaj. Priznati si moramo, da smo oboji odvisni drug od drugega, tako v gospodarstvu kot v Sloveniji nasploh.

Slovenija prav zdaj dobiva novo vodstvo; v novi vladi bosta imela očitno precej besede tudi Zdravko Počivalšek in Vojmir Urlep, oba nekdanja člana vaše organizacije. Pričakujete, da bo tudi vaš glas zato lažje slišan v vladnih krogih?

No, tudi že v prejšnji vladi je imel premier oblikovan ožji krog gospodarstvenikov, tako da dialog je že potekal, si pa vsekakor želimo še močnejšega dialoga. Skupaj moramo najti primerne rešitve, kajti v resnici nismo na nasprotnih bregovih. In gospodarstveniki lahko predlagajo dobre rešitve, se pa zavedamo, da je za celostni model treba slišati več strani, se usesti skupaj in skupaj najti najustreznejšo rešitev.