Sam svoj šef za zmeraj

Strah pred izgubo delovnega mesta, izgubo varnosti, ki jo – sicer vedno manj, a vendarle še vedno – zagotavlja pogodba za nedoločen čas, je grozljiv. Če človek ni odgovoren zgolj zase, še toliko bolj. A na drugi strani obstajajo ljudje, ki se s skoraj enako grozo bojijo dne, ko bi morali (znova) v službo, se zapreti v pisarno, odgovarjati nadrejenim, beležiti svojo prisotnost na delovnem mestu in se odreči privilegiju, da sami razpolagajo s svojim časom ...

Nove možnosti, nove prioritete

Predvsem razvijajoča se tehnologija je tista, ki posameznikom omogoča oziroma zagotavlja pogoje, da so (lahko) svobodnjaki, poleg tega pa je tukaj še dejstvo, da imajo mlajše generacije drugačne cilje od svojih predhodnikov. Milenijci (rojeni po letu 1980) in pripadniki generacije Z (rojeni po letu 1995) imajo hkrati znanja, ki jih svetovno gospodarstvo potrebuje. Do leta 2035 bo vsak peti prebivalec sveta star 65 let ali več, in po napovedih svetovalne družbe Boston Consulting Group bo kriza zaradi pomanjkanja delovne sile nastopila že v naslednjih 15 letih. Prizadela naj bi 15 največjih gospodarstev na svetu, ker pa pomenij ta okoli 70 odstotkov svetovnega BDP, je pričakovati, da bo krizo občutilo prav vsako multinacionalno podjetje. Boj za primerne kadre bo neizprosen, nove generacije pa želijo ravnotežje med zdravim delovnim okoljem in prostim časom, priložnost, da se izrazijo. Delodajalcem jih ne bo le težje pridobiti in zadovoljiti, težje jih bo tudi obdržati.

Pexels

Prost, a brez kosila na mizi

Prednosti svobodnjaštva je veliko. »S svojim časom prosto razpolagaš. Vem, kaj moram narediti in do kdaj, sama pa se odločim, kdaj bom to delala in predvsem kje. Čas je veliko bolj gibljiv, a pogoj je, da se dobro poznaš – zase sem vedela, da sem dovolj disciplinirana in zanesljiva,« pravi sogovornica, ki pozna oba sistema, kar velikemu delu mladih, ki prihajajo na trg dela, verjetno ne bo dano.

»Danes sta redno zaposleni in svobodnjak kot domača in divja žival – domača ima vedno kaj jesti, a je njeno gibanje omejeno, divja žival pa je svobodna, res pa je, da ne ve vedno, kdaj bo jedla,« je s prispodobo opisala razliko med redno zaposlitvijo in svobodnjaštvom. Odločitev, da prekine pogodbo za nedoločen čas in gre med svobodnjake, je, kot pravi, sprejela povsem umirjeno, ker jo je prej resnično dobro pretehtala. Na delovnem mestu ni bila več zadovoljna, izzivov, ki bi jo zanimali, ni več videla. Pravi, da ji je marsikdo čestital za pogum, a sama se zaradi te odločitve nikoli ni počutila pogumno, saj jo je, kot večkrat poudari, resnično dobro pretehtala.

Tehnologija ljudem omogoča, da delajo od koderkoli, in sedenje za mizo se zdaj v resnici ne zdi več smiselno.

Vseskozi je vedela, da bo delala v turizmu. Z njim se je več let ukvarjala kot novinarka, dejavnost je dobro poznala, prepričana je bila, da ima znanje, ki ga lahko ponudi. »Brez tega si verjetno ne bi upala,« priznava, pa čeprav v trenutku, ko je prekinila delovno razmerje, ni povsem vedela, česa natančno se bo lotila. Sama se je za tak korak lahko odločila, ker je imela prihranjenega nekaj denarja in podporo v družini, velikemu delu mlajših generacij, predvsem tistih, ki šele vstopajo na trg dela, pa izbira najverjetneje ne bo omogočena ali pa o zaposlitvah za nedoločen čas sploh ne bodo razmišljali.

Do leta 2020 polovica svobodnjakov?

Po podatkih ameriškega združenja svobodnjakov (Freelancers Union) je neodvisen vsak tretji Američan, do leta 2020 pa naj bi jih bila že polovica. Pri Forbesu so že pred leti pojasnjevali, zakaj. Trg za storitve postaja splet. Tako kot se je na internet z ebayjem in amazonom preselil velik del trgovine, iščejo in najemajo na spletu vse pogosteje kadre tudi delodajalci, saj je zanje to prav tako ceneje in hitreje. Tehnologija ljudem omogoča, da delajo od koderkoli, in sedenje za mizo se za zdaj v resnici ne zdi več smiselno. Hkrati lahko svobodnjaki zaslužijo več. Leta 2013, ko naj bi bilo v ZDA 17,7 milijona svobodnjakov – pogodbenih sodelavcev, svetovalcev, mikropodjetnikov –, so ti po podatkih družbe Mbo Partners, ki jim ponuja neke vrste podporni servis, ustvarili 1200 milijard dolarjev prihodkov, petino več kot leto prej. Naše življenje postaja bolj zapleteno, spremembe v karieri ljudi so pogoste, izobražujemo se poleg dela, hkrati pa želijo študentje ob študiju še delati. Zaradi vsega navedenega želimo sami nadzor, sami razpolagati s svojim časom, kar pa je svobodjakom neprimerno lažje. Promocija, samopromocija, oblikovanje blagovne znamke ni rezervirano več zgolj za velike korporacije, ampak je dostopno vsakemu človeku. Vse to so razlogi, zakaj bo čedalje več zaposlenih svobodnjakov.

Tretjino več samostojnih podjetnikov

Da je svoboda pri načrtovanju delovnega časa in obsega dela pri mlajših generacijah čedalje bolj pomembna in da je zato pri mladih kadrih vse bolj trend svobodnjaštvo, opaža tudi direktorica Kadrovske asistence Andreja J. Koderman. Pravi, da bo svobodnjaško (freelance) delo postajalo vedno bolj pomembno pri delovnih mestih, kjer bo lahko posameznik ponujal svoje veščine dela več delodajalcem, brez tveganja poseganja v njihovo medsebojno konkurenčnost. »Pri takih delovnih mestih je takšen način dela celo velika prednost, saj si lahko posamezniki naberejo izkušnje in znanje v širšem okolju,« meni.

Inšpekcijske službe ne ločijo tistih, ki si sami želijo delati v svojih espejih, četudi samo za enega delodajalca, od tistih, ki so bili v te korake prisiljeni.

V Sloveniji se je število samozaposlenih samostojnih podjetnikov od leta 2007 do lani povečalo za slabih 34 odstotkov, natančneje z nekaj manj kot 46.500 na skoraj 62.200, pri čemer je njihovo število raslo tudi v letih od 2010 do 2013, ko je število zaposlenih padalo. Pojasnil in opozoril, da so marsikateri delodajalci svoje zaposlene silili v odpiranje espejev, seveda ne gre prezreti, a dejstvo je, da je neobičajnih oblik dela čedalje več. Kodermanova opozarja, da pri podatkih o rasti espejev ne smemo zanemariti številk o njihovem zapiranju, saj da je med izbrisanimi največ takšnih, ki so na trgu dejavni samo eno leto.

»Glede na stanje na trgu pa menim, da je večji del espejev tistih, ki so se samoiniciativno podali v podjetniške vode,« pojasnjuje Kodermanova, ki se pri svojem delu srečuje tudi s primeri, ko so delavce »zavedli delodajalci in se podali v odpiranje espejev, hkrati pa so v celoti odvisni od enega naročnika«. Ker je gibanje za dostojno delo vse bolj aktivno, čemur sledita tudi inšpektorat za delo in finančna uprava, se, tako opaža, delež prisilno odprtih espejev zmanjšuje oziroma je v upadanju.

Pexels

Za državo predvsem kršitev, ne priložnost

Tako je prav, vendar inšpekcijske službe, tako sogovornica, ne ločijo tistih, ki si sami želijo delati v espejih, četudi samo za enega delodajalca, od tistih, ki so bili v te korake prisiljeni. »Menim, da bi država morala narediti več tudi za tiste, ki si tak način dela želijo in ki je zanje bolj motivacijsko kot klasična zaposlitev,« pravi Kodermanova. »Trenutno napovedana davčna reforma pri pavšalnem delu gotovo ne spodbuja svobodnjaštva, ampak je bolj usmerjena v omejevanje tistih, ki so v obstoječi zakonodaji poiskali zakonske luknje,« opozarja in dodaja, da gotovo ne podpira tistih, ki jim je svobodnjaštvo izziv. »Z uvedeno davčno reformo bo takšen način dela za marsikaterega samostojnega podjetnika pavšalista prevelik izziv za to, da bo sploh obstal na trgu,« dodaja. Spomnimo, da bi po predlogu sprememb zakona o dohodnini upoštevano veljavno višino normiranih odhodkov znižali z 80 na 60 odstotkov, zavezance, ki imajo normirane odhodke, pa bi spet uvrstili na dohodninsko lestvico.

1200 milijard dolarjev prihodkov naj bi že leta 2013 v ZDA ustvarili freelancerji.

Neobičajne oblike dela so že del nas. »Ker se jih ne lotevamo načrtno, pomeni, da samo gasimo trenutne situacije, ki so že posledica sprememb. Zato so državne reforme pogosto usmerjene v omejevanje tistih, ki so kršili dosedanjo zakonodajo (ali izkoristili zakonske luknje), premalo pa je osredotočenja v priložnosti drugačnih oblik dela. Priložnosti pa so vsekakor za delavce, delodajalce pa tudi za celotno gospodarstvo naše države,« pravi.

Težko do stanovanja na kredit

A tudi podporni sistem nove realnosti še ni povsem sprejel. Stanovanjsko posojilo z večdesetletnim obdobjem odplačevanja je za komitente bank, ki so brez zaposlitve za nedoločen čas, še vedno večinoma nemogoče. »Eden izmed temeljnih pogojev za pridobitev kredita za nakup nepremičnine je zaposlitev za nedoločen čas,« pravijo tako v Novi KBM kot v Unicredit banki. V slednji pojasnjujejo, da se na ta način zagotovi stalnost prilivov, ki je temelj za redno odplačevanje mesečnih kreditnih obveznosti. Če je pri enem kreditu za nepremičnino plačnikov več, ko na primer nastopata partnerja skupaj, je lahko, tako pojasnjujejo v Unicredit banki, eden izmed partnerjev zaposlen za določen čas, »vendar je zaželeno delodajalčevo pismo o nameri za zaposlitev«. V Novi KBM pravijo, da so pripravljeni kredit odobriti tudi pri zaposlitvi za določen čas, a je do izteka pogodbe treba poplačati tudi posojilo. Če pogoj ni izpolnjen, lahko, dodajajo, primer presojajo tudi individualno.

»Kar zadeva varno delovno mesto, je tako, da dandanes tudi zaposlitev za nedoločen čas ne zagotavlja več varnosti, tako kot espejevstvo ni nujno manj varno,« je prepričana sogovornica, ki je pred štirimi leti »varno« službo zamenjala za svobodnajštvo. Na samostojni poti pa je niso spremljali zgolj vzponi. »Lani, ko dela ni bilo ravno na pretek, je bilo tudi utrujajoče. Sprašuješ se, ali si naredil dovolj, si bil dovolj aktiven, da si pridobil posel ... Takšni padci so gotovo slaba stran svobodnjaštva. Ko je dela veliko, je super, ko dela ni, pa te lahko hitro popelje proti tlom,« sklene.