Roboti pulijo zobe

Google razvija samovozeči avtomobil, letalske družbe razmišljajo, da bi pilote nadomestile z roboti, Amazon je v Veliki Britaniji testno dostavil prvo pošiljko z brezpilotnim letalnikom (tako imenovanim dronom), na Japonskem pa je lani človeku modrostni zob izdrl robot. A to ni prvi robot v stomatologiji. Na Japonskem študenti stomatologije vadijo na humanoidni robotki, imenovani Simroid, ki »čuti bolečino in joče ter mežika z očmi«. V zobozdravstvenih ustanovah v Kanadi in ZDA ter ponekod v Evropi pa otroke pri zobozdravniku čaka kar robot MEDi (v nadaljevanju Medi), ki ga ima v svojih ordinacijah kar nekaj zobozdravnikov, je za Svet kapitala povedala Tanya Beran, profesorica stomatologije na kanadski Univerzi Calgary in ustanoviteljica podjetja Rx Robots, ki je Medija izdelalo.

Najbogatejši človek na svetu, Bill Gates, ki je tudi strasten tehnološki navdušenec, je že pred časom povedal, da bo razvoj programske opreme v prihodnjih dvajsetih letih zmanjšal povpraševanje po številnih poklicih. Najbolj navdušeni futuristi predvidevajo, da skoraj ne bo panoge brez robotov. Niti v medicini, čeprav se (med drugimi) zdravnikom, zobozdravnikom in računalniškim znanstvenikom, sodeč po raziskavi Univerze Oxford iz leta 2013, ni treba bati, da jih bodo nadomestili roboti. Kar pa ne pomeni, da robotizacije in digitalizacije v stomatologiji ni. »Čeprav smo po akademski in klinični strani seznanjeni z najnovejšimi dosežki v dentalni stroki in znanosti, je robotizacija na našem področju za zdaj na ravni posameznih zanimivih eksperimentalnih primerov,« nam je povedal prof. dr. Igor Kopač, profesor na katedri za stomatološko protetiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Bo Alla Dente lahko nadomestil zobozdravnike?

V eni od tokijskih zobozdravstvenih ordinacij je lani poleti robot eksperimentalno odstranil modrostni zob 55-letnemu pacientu. Robota, ki je izvedel operacijo, so poimenovali Alla Dente. Programer tega robota Išaki Morakuni pa je dejal, da so z njim imeli srečo; celo tako so zadovoljni, da razmišljajo, da bi z robotom za takšne posege nadomestili okoli 30 odstotkov zobozdravnikov, je lani zapisal spletni portal Junior Dentist. Ekipa je dejala, da zapletov med posegom ni bilo in tudi pacient se je dobro počutil. Zadovoljni so, da med posegom ni teklo toliko krvi kot v predhodnih testiranjih. Vendar nad tem niso navdušeni vsi japonski zobozdravniki, saj ni jasno, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se med posegom kaj zapletlo.

Igor Zaplatil

Kljub napredku – in ta, ki so ga izvedli na Japonskem, to gotovo je – pa programerjem še ni uspelo ustvariti robota, ki bi lahko pripravil zob za vstavljanje krone ali zobnega mostička, so zapisali v Dental Tribune. Če bi tak robot obstajal, bi bil nekakšna vrtalna zobna naprava, opremljena z navigacijskim sistemom, ki bi lahko določil pravilno lego naprave ali vsadka pri človeku. Robota bi upravljal ali zobozdravnik ali pa bi bil ta vnaprej programiran za izvajanje funkcij s CT-skenom. »Robotika še ni razširjena v zobozdravstvu, čeprav obstajajo tehnologije za naslednji korak,« so sklenili v Dental Tribune.

Hiter razvoj digitalizacije

Drugačna pa je zgodba digitalizacije v dentalni medicini. »V zadnjih desetih letih je razvoj na tem področju zelo hiter,« pravi prof. Kopač in dodaja, da so z novostmi s tega področja dobro seznanjeni tudi pri nas. Digitalizacija je prisotna tudi v slovenskih ordinacijah in zobotehničnih laboratorijih.

Na Japonskem študenti stomatologije vadijo na humanoidni robotki Simroid, v Severni Ameriki pa otroci strah pred zobozdravnikom premagujejo z robotom Medijem.

»Najnovejše digitalne tehnologije omogočajo skeniranje zob s 3D-skenerjem. Sledi prenos podatkov po spletu v laboratorij, kjer pripravijo, na primer, prevleko, jo nato z računalniško vodenim rezkanjem tudi izdelajo iz zelo različnih materialov ter spet pošljejo v ordinacijo. Celoten postopek pa lahko poteka tudi kar v zobni ordinaciji. V zadnjem obdobju je pri taki tehnologiji navadno uporabljena cirkonijeva oksidna keramika, sicer pa lahko uporabljamo vse materiale,« razlaga sogovornik.

Nekaj podobnega je v časniku Dentistry Today opisal tudi zobozdravnik Michael Silveus, ki ima ordinacijo v severni Virginiji v ZDA. Pravi, da so nove tehnologije oziroma roboti skrajšali sedenje na zobozdravniškem stolu, na primer pri menjavi zobne krone: »Pacient sedi na stolu samo 12 minut, vse drugo delo je namreč opravljeno predhodno.« V preteklosti so uporabljali elastomerni material za odtis obrušenega zoba, zdaj pa Silveus s kamero na steni poskenira zob, nato se postopek nadaljuje z računalnikom. Ta oblikuje novo krono in pošlje navodila robotskemu rezkalnemu stroju. Majhno kocko iz porcelana postavi med dva vrtalnika, podobna tistemu, ki ga uporablja zobozdravnik. S koščka porcelana, ki ni večji od zoba, z orodjem odbrusi odvečni material in ustvari odlično oblikovano zobno krono. Za dokončno utrditev je treba krono sintrati deset minut, da ta spremeni barvo in postane podobna barvi naravnega zoba. Potem je krono mogoče vstaviti, je opisal postopek.

Igor Zaplatil

Medi otrokom pomaga premagati strah

Roboti pa imajo v dentalni medicini lahko tudi drugačno vlogo, ki ni nujno vloga »zobozdravnika«. Recimo pri otrocih. Mnogi se zobozdravnika bojijo. Jočejo, nočejo odpreti ust, strah jih je vrtanja … Ob vsem tem je Tanya Beran spoznala, da bi morali postopek poenostaviti, ga pospešiti in narediti manj bolečega. Novo vlogo je dobil majhen robot Medi, ki so ga razvili v njenem podjetju Rx Robots.

Morda bodo v prihodnosti roboti tudi zobozdravniki, a za zdaj je človeški dotik nujen.

Beranova razlaga, da so že v zgodnjih raziskavah ugotovili, da otroci doživljajo robote kot živa bitja. Pomislila je, da bi jih lahko uporabili med dentalnimi in medicinskimi postopki za preusmeritev otrokove pozornosti. »Idejo smo preizkusili na naključnem vzorcu otrok pri cepljenju proti gripi. Ugotovili smo, da so otroci, ki so bili med cepljenjem v stiku z Medijem, občutili za 50 odstotkov manjšo bolečino,« razlaga Bernanova. Medi je zato hitro našel prostor v bolnišnicah, zobozdravstvenih ordinacijah, hotelih, bankah in trgovinah v številnih državah po Evropi in Aziji, pravi. In Medi svoje delo opravlja dobro, saj so otroci ob stiku z robotom bolj sproščeni, njihov strah pa izgine. Kako si predstavlja prihodnost stomatologije? »Družina bo prišla v čakalnico. S prijaznim plesom jih bo pozdravil robot Medi, ki jim bo v preprostem jeziku povedal, kaj jim bo ob tem obisku naredil zobozdravnik. Če bodo imeli več časa, jim bo Medi z animacijo in zvočnimi efekti povedal zgodbo, da se bodo laže sprostili. Ko bodo v ordinaciji, bo Medi lahko sedel ob otroku in se tudi zleknil, globoko dihal ali predvajal nežno glasbo. Ko bo zobozdravnik končal poseg, bo Medi otroku dal 'high five' (petko) in mu čestital za pogum,« opisuje. Starši bodo lahko posneli tudi fotografije in jih po družbenih medijih poslali prijateljem in družini.

Simroid čuti bolečino

Pa še eno vlogo so našli za robote – študijsko. Že od leta 2007 bodoči japonski zobozdravniki svoj poklic vadijo na humanoidni robotki Simroid. Različico Simroid so leta 2011 izpopolnili in je zdaj dvojezična (govori angleško in japonsko), piše TechCrunch. Osnovna ideja je, da Simroid govori in se premika kot človek, ko pride k zobozdravniku. Simroid odpira in zapira oči v neprijetnih trenutkih, ko se zobozdravnik dotakne živca (zobje so opremljeni s senzorji) potoči solze, ob požiranju sline proizvaja zvoke kot človek in se negativno odzove, če se zdravnik nehote dotakne njenih prsi. Simroid je opremljena z dvema kamerama, ki snemata postopek, s čimer lahko profesorji skupaj s študenti stomatologije korak za korakom analizirajo, kako so nalogo izvedli. Z vajo na Simroid namreč bodoči zobozdravniki dobijo občutek, ali se pacient med posegom počuti dobro ali ne.

Igor Zaplatil

Bodo roboti boljši zobozdravniki kot človek?

Zdi se, da bo robotizacija neizogibna, zato ni presenetljivo, da tudi zobozdravniki zro v prihodnost in razmišljajo, kaj bo prinesla. Scott Rice, ustanovitelj dentalne ordinacije Rice Dentistry v Irvinu v Kaliforniji, je na spletni strani ordinacije predstavil svoje razmišljanje o robotu, ki vstavlja zobne vsadke.

Vprašal se je, ali bodo roboti sčasoma postali tudi zobozdravniki, in če bodo, ali bodo svoje delo dobro opravljali. Med pozitivne lastnosti robota pri vstavljanju implantata, sicer šteje natančnost pri izdelavi implantata ter natančnost gibov in njihov nadzor pri vstavljanju. »Ko bo načrt pripravljen, bo robot vsadek vstavil brez variance, razen če bi nadzorni zobozdravnik posegel v postopek in načrt spremenil,« beremo na spletni strani.

Meni, da bi robota lahko programirali tudi za vstavljanje (porcelanastih) zobnih lusk, zobne krone in druge popravke. »Morda bodo nekoč v prihodnosti roboti res lahko tudi zobozdravniki, morda bodo celo boljši kot človeški predhodniki, a za zdaj je človeški dotik nujen,« je zapisal.