Revolucija 4.0 žre svoje otroke. Bo tudi podjetniške zvezde? Nikakor ne!

Uredništvo časnika Delo je letos pregledalo približno 80.000 podjetij iz baze Ajpesa, nato izbor zožilo na 4058 podjetij ter s še dodatnimi izločitvenimi pogoji pripravilo nabor 632 malih in srednjih podjetij. Za Delovo podjetniško zvezdo je bilo na koncu nominiranih le dvajset podjetij, strokovna komisija pa je kot najboljše med njimi v letu 2017 izbrala Dewesoft. Podjetniške zvezde so podjetja prihodnosti, ki rastejo, zaposlujejo, vlagajo v razvoj, izvažajo, inovirajo in so družbeno odgovorna.

Kot je poudaril predsednik komisije, predsednik sosveta koncerna Kolektor Stojan Petrič, je bila odločitev težka, ker je težko izbrati najboljšega med najboljšimi, a Dewesoft je prepričal z ambiciozno vizijo za prihodnost. Nameravajo namreč postati najboljši in eden največjih ponudnikov v svetu merilne tehnike. Družba prihaja iz Trbovelj, kraja z nekoč mogočno, danes pa propadlo industrijo. Vendar podjetniška zvezda obrača trende in dokazuje, da je mogoče uspešno visokotehnološko zgodbo spisati tudi v Zasavju.

Nominiranci svoje izdelke izvažajo na vse celine, tudi na Antarktiko, zmagovalec Dewesoft pa celo v vesolje. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v nominiranih podjetjih je 77.000 evrov, kar je 85 odstotkov več od slovenskega povprečja, v Dewesoftu pa znaša zavidljivih 115.000 evrov. Bralci časopisa Delo in njegovega poslovnega tednika Svet kapitala, ki zaznamuje prvo obletnico prenovljene izdaje, pa so za svojo zvezdo izbrali podjetje I. H. S. iz Krškega, ki je iz garažnega vlagalca steklenic v devetdesetih letih do danes zraslo v podjetje z več kot 110 zaposlenimi.

Med nominiranimi podjetji so bili še Aerosol, Agitavit Solutions, Amplexor Adriatic, Atotech Slovenija, Damatech, Euro Plus, Frigotransport Pišek & Hsf, LP Mycron, Mebor, Paradajz, Plamtex Int., RLS merilna tehnika, Rosenbauer, SIBO G., Smartis, Sportradar, Trival antene in VRC.

Tomi Lombar

Na slavnostnem dogodku je Delo podelilo posebna priznanja, priložnost, ko so bili na enem mestu zbrani najboljši med najboljšimi, pa izkoristilo še za zanimivo razpravo o prihodnosti slovenskega gospodarstva, ki jo je vodila urednica Delovega poslovnega tednika Svet kapitala Petra Kovič. Kot je dejala v uvodu, bi se morali vsem nominiranim podjetjem ne le zahvaliti, temveč prikloniti, pa ne le, ker so vztrajna, inovativna, uspešna in pogumna in ker nam niso pobegnila v tujino, temveč zato, ker nam omogočajo blaginjo. »Pa smo jim kot posamezniki, zaposleni, družba, sistem – država, hvaležni, jim to vračamo, jih bomo znali obdržati doma?« je vprašala goste panela Stojana Petriča, predsednika sosveta koncerna Kolektor in predsednika žirije projekta Podjetniške zvezde, dr. Matjaža Lunačka, psihiatra in psihoanalitika, ter Matjaža Schrolla iz investicijskega sklada Templeton.

Lahko smo jim hvaležni, da niso pobegnili v tujino!

»Kot smo lahko videli med izborom, je človeški faktor najpomembnejša konkurenčna prednost, torej bi lahko rekli, da je izobraževanje ključ do gospodarskega uspeha. Toda ko pogledam, kako danes deluje izobraževalni sistem v Singapurju v primerjavi s Slovenijo – že pri otrokovih štirih letih iščejo njegove najmočnejše točke in jih naprej usmerjajo v specifične vrtce in nato šole, da so obkroženi s sebi enakimi – pri nas pa se učbeniki niso spremenili že trideset let, ne vem, ali bomo lahko še tako uspešni tudi v prihodnosti,« je svoj pomislek izrazil Schroll, ki se je čudil tudi temu, da v naših šolah ni ne duha ne sluha o robotiki in programiranju, vedah, ki bosta oblikovali prihodnji gospodarski razvoj. Matjaž Lunaček je stališču Schrolla nekoliko nasprotoval in na razpravi opozoril na hude posledice pretirane gonje za uspešnostjo, ki se še najizraziteje kaže prav v azijskem gospodarstvu, ki ga je Schroll morda posredno kot tisto, ki ima veliko konkurenčno prednost, dajal za zgled. »Velik odstotek samomorilnosti med mladimi, ki se jim ne uspe vpisati na želeno univerzo, smrti zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu in visoki odstotki depresije. Ne le v Aziji, tudi v Evropi ta postaja prevladujoča zdravstvena težava ljudi na delovnih mestih,« je dejal Lunaček, ki je pri tem opozoril tudi na nekritično sprejemanje praks iz ZDA in Bruslja.

Petra Kovič je gostom vrgla še eno kost, in sicer dejstvo, da je slovenska industrija odvisna predvsem od izvoza, ki pa temelji na rasti tujega, zlasti nemškega gospodarstva – avtomobilske industrije, ta pa je, kot je znano, pred hudimi izzivi: težnje po okoljsko bolj sprejemljivih motorjih, spreminjajo se trendi v lastništvu avtomobilov ... »Slovenija je majhna država znotraj Evropske unije, ki trenutno dosega rast zaradi rasti BDP drugih držav, kar nam zagotavlja varnost,« je dejal Petrič in izrazil upanje, da bomo krizo, če se bo še enkrat zgodila, lažje preživeli, saj da se zavedamo trendov v avtomobilski industriji, ki se jim bodo »v evolucijskem procesu slovenska in svetovna podjetja morala prilagoditi«.

»Tudi če bi zdaj ukinili motorje z notranjim izgorevanjem, ti v prihodkih Kolektorja predstavljajo le 15 odstotkov celote – 670 milijonov prihodkov. To ni tako hudo, saj v nekaj letih to pokrijemo z organsko rastjo,« je še dejal Petrič, ki je prepričan, da slovensko gospodarstvo zna ugotavljati trende in definirati kompetence, ki jih potrebujemo, da v vseh obdobjih uspešno poiščemo svoje mesto znotraj Evropske unije in njenega gospodarstva v globalnem smislu tudi v prihodnje.

Tomi Lombar

Utrinki s podjetniških zvezd:

Boris Koprivnikar, minister za javno upravo: Prihodnost slovenskega gospodarstva vidim predvsem v panogah, ki zahtevajo visoko strokovno znanje in inovativnost. Svet je prepleten s sodobnimi tehnologijami in zato tudi zapleten, uspeli bodo domiselni ljudje, ki so navajeni trdo delati, se učiti, hkrati pa imajo sveže ideje, ki jim omogočajo svetovni preboj.

Psiholog dr. Matjaž Lunaček: Ko otrok zgradi stolp, mu mati ne sme reči, naj takoj pospravi vse na svoje mesto. To ni dobro. Pustiti mu moramo čas, da se veseli svojega dosežka in pospravi po svoje.

Stojan Petrič, predsednik sosveta koncerna Kolektor in predsednik žirije v izboru za Delovo podjetniško zvezdo: Podjetniške zvezde združuje izvoz, inovativnost in poslovna uspešnost. Ta podjetja se znajo prilagoditi trgu. Šli ste naprej, niste čakali in stvari so se vam zgodile. Tako je rekel Leonardo Da Vinci že pred 500 let; bil je vizionar, inovator. Takih ni veliko, a jih imamo tudi v Sloveniji, verjamem da je marsikdo med vami tak.

Tadeja Buršič, prokuristki I.H.S., nagrada podjetniške zvezde po izboru bralcev: Za izboljšanje si prizadevamo na vseh ravneh, zato smo dobri in večji. Pri tem ima pomembno vlogo naš kader, brez njega in nenehnega vlaganja vanj nam ne bi uspelo doseči takih rezultatov.

Tomi Lombar

Uroš Čop, direktor Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki: Pojem birokracije prevečkrat povezujemo zgolj z državnimi organi, ne zavedamo pa se, da nas večina deluje v podjetjih, ki imajo hierarhično strukturo z natančno določenimi pravili in postopki. Birokracija sama po sebi ni slaba, saj nam omogoča, da zmanjšamo možnost napak na najnižjo možno raven in ustvarimo predvidljivo okolje. Gre za nujno zlo v velikih sistemih. Se pa strinjam, da pretirana birokracija, ki je sama sebi namen, povzroča stroške, pomanjkanje kreativnosti, podaljšuje čas, ki ga potrebujemo za določeno opravilo, in vpliva na izgubo lojalnosti do okolja, v katerem delujemo. Takšna birokracija je zaviralka razvoja in odganjalka investicij.

Gregor Knafelc, odgovorni urednik Dela: Imajo rešitve in vedo, kaj potrebujejo, da bodo uspešni še naprej, ljudje jim zaupajo in jih cenijo. Njihov glas je morda pomembnejši od glasu, ki ga bomo izvolili na predsedniških volitvah.

Petra Kovič, odgovorna urednica Sveta kapitala: Vsem nominirancem zagotavljamo svetlo prihodnost, premagali bodo izzive industrijske politike 4.0 in omogočali blaginjo vsem nam. Lahko smo jim hvaležni, da niso pobegnili v tujino!

Tomi Lombar

Zahvala sponzorjem

Projekt Delove podjetniške zvezde 2017 so podprli generalni pokrovitelj Gorenjska banka, veliki pokrovitelj Telekom Slovenija, pokrovitelji Riko, Geoplin in SIQ, partner Steklarna Hrastnik in strokovni partner Ajpes. Za podporo se vam iskreno zahvaljujemo.