Reševanje Cimosa, preizkus modrosti hrvaške in slovenske vlade

Danes poteče rok, do katerega bi morala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) v hrvaški državni proračun vplačati sedem milijonov evrov poravnave za terjatve hrvaške slabe banke do Cimosa. Po zadnjih dogodkih je malo verjetno, da bo znesek vplačan, ali je bila odločitev o plačilu vendarle sprejeta, pa do oddaje članka v tisk še ni bilo znano.

Spomnimo, slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić sta se pred kratkim na Otočcu dogovorila o načinu in znesku poravnave, po kateri bi Hrvaška umaknila tožbo do Cimosa in odprla vrata sklenitvi posla. Prejšnji teden pa se je zapletlo, ker je hrvaška stran poleg že dogovorjenega od slovenske strani zahtevala zavezo, da bo vsaj dve leti ohranila število zaposlenih v Cimosu na Hrvaškem.

Na ministrstvu za gospodarstvo zanikajo, da bi minister Počivalšek oziroma slovenska stran dala zavezo Hrvatom, da bo Cimos v proizvodnji na Hrvaškem vsaj dve leti ohranil število zaposlenih. Zaradi dodatnih zahtev hrvaške strani je posel obvisel v zraku. Z vsakim dnem odlašanja Cimos izgublja naročila, 92-odstotni delež koprske družbe pa je vsak dan manj vreden. Prodaja skladu Palladio Finanziaria je zadnja rešilna bilka, ki se je lahko oprime Cimos.

Drama v zvezi z njegovim reševanjem v Sloveniji odmeva veliko glasneje kot na Hrvaškem, čeprav je od uspešne prodaje podjetja odvisnih skupaj štiri tisoč delovnih mest, od tega več kot tisoč v hrvaški Istri. Ob uspešni odstranitvi zadnje ovire za prodajo Cimosa italijanskemu kupcu se bodo poleg delavcev najbolj oddahnili dobavitelji, približno 500 jih je v Sloveniji in 200 na Hrvaškem.

Mavric Pivk

Za podobo DUTB usoden posel

Prodaja Cimosa je bila sklenjena lansko jesen, a bi morala biti končana do začetka maja. V Družbi za upravljanje terjatev bank pričakujejo, da jim bo posel uspelo končati še prej, je v pogovoru za Finance pred kratkim dejal prvi mož slabe banke Imre Balogh. Spomnimo, da je prav zaradi spornega pristopa k reševanju Cimosa v preteklosti na DUTB letelo veliko ostrih kritik.

Sedanja vlada se ukvarja s posledicami zgrešenih potez politike med letoma 2010 in 2015, ko je država imela možnost Cimos prodati.

Po mnenju ekonomista Marka Jakliča je namreč DUTB neposredno odgovorna, da je dopustila »mrhovinarsko plenjenje opešanega podjetja skozi bajne svetovalne pogodbe«. Od uspeha ali neuspeha prodaje Cimosa pa je zelo odvisen že tako ne ravno brezmadežen ugled slabe banke pri nas, zato je Baloghu kar verjeti na besedo, da bo poskušal narediti vse, kar je v njegovi moči, da se prodaja te družbe konča čim prej.

Kot je opozoril Jaklič, je bil velik del potenciala Cimosa že zapravljen v prejšnjih zgrešenih korakih oziroma z odlašanjem pri sanaciji. Zgolj prodaja pa seveda ne bo rešila težav podjetja, ki so se kopičile več kot deset let. Vse bo odvisno od uspešnosti italijanskih lastnikov pri pridobivanju novih poslov od dosedanjih kupcev in pri iskanju novih kupcev. Predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl se je pohvalil, da v prihodnjih sedmih letih pričakujejo za 400 milijonov evrov naročil, a vsa ta pričakovanja padejo v vodo, če ne bo sklenjen dogovor med Slovenijo in Hrvaško.

Mavric Pivk

Pametno porabljen denar

Italijanski sklad, ki kupuje Cimos, ima v lasti še dve družbi, ki dobavljata avtomobilski industriji, to sta Dynamic Technologies Group in TCH Cogeme. Novi lastniki Cimosu obljubljajo, da bo v Kopru sedež njihove avtomobilske divizije, pri nas naj bi ostala tudi razvoj in del proizvodnje. Četudi se bo posel z italijanskim kupcem izšel, bo Cimos težko obdržati v sedanji obliki in velikosti, se strinjajo vsi, ki razmere v podjetju poznajo.

»Koliko delovnih mest bodo ohranili Italijani, bi morala vlada natanko vedeti, da si lahko izračuna, koliko lahko plača hrvaški slabi banki,« pravi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Tudi njemu se zdijo poskusi Cerarjeve vlade za reševanje podjetja pohvale vredni. »Sedanja vlada se ukvarja s posledicami zgrešenih potez politike iz obdobja med letoma 2010 in 2015, ko je država imela možnost Cimos prodati. Ta priložnost je zamujena, denarja pa smo od takrat v tem podjetju izgubili dvakrat toliko, kot bi ga ob prodaji tedaj,« pravi Hribar Milič. Morebitni propad prodaje in s tem stečaj Cimosa bi po njegovem mnenju bolj prizadela zaposlene kot dobavitelje, ki so si v letih težav Cimosa večinoma že poiskali druge kupce.

Mavric Pivk

Za vsako panogo je rešitev velikega podjetja zelo dobra novica, enako velja za izdelovalce avtomobilskih delov, pravi Tanja Mohorič, direktorica Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS): »Za slovensko gospodarstvo je vsako delovno mesto izjemno pomembno, ne glede na panogo. Razvoj dogodkov v zvezi s Cimosom kaže, da je avtomobilska industrija v Sloveniji močna in trdoživa.« Dejstvo, da sočasno z reševanjem Cimosa na drugi konec države, na Štajersko, prihaja velika naložba Magne Steyr, je za ACS še ena dobra novica.

Sogovornica ne želi tehtati, kaj je za njihovo panogo pomembneje, nova naložba velike Magne ali rešitev pomembnega obstoječega lokalnega igralca v panogi. »Dvomim, da se Magna ne bi odločila za vstop v Slovenijo, če bi vedela za težave Cimosa. Je pa za nas vsako delovno mesto pomembno, in četudi ga moramo kupiti, je to pametna naložba,« dodaja Mohoričeva.

Nad odločitvijo vlade Mira Cerarja, da hrvaški slabi banki plača sedem namesto prej ponujenih pet milijonov evrov za poravnavo, je navdušen tudi koprski župan Boris Popovič: »Kot župan sem seveda zadovoljen, da so se zmenili in da se bomo znebili potencialne socialne bombe. Sam sicer težko razumem, kako je Hrvaška pripravljena tvegati toliko delovnih mest, ne le na naši, ampak tudi na svoji strani meje.«

Odprava zadnje ovire za prevzem Cimosa je dokončna rešitev podjetja, je prepričan Popovič. Čeprav nima pogosto pohvalnih besed za državo, je tokrat priznal: »Vlada se je tokrat pravilno odločila. Po mojem mnenju je ta vlada doslej redkokdaj pametneje porabila sedem milijonov evrov javnega denarja in za to si zasluži vso pohvalo.« Če teh sedem milijonov evrov postavimo ob bok milijardam, ki smo jih nepovratno zmetali v bančno luknjo, se Popoviču zdi, kot bi gledal ravnanje dveh različnih držav: »Delovna mesta se zunaj, v tujini, vedno kupujejo. Poglejte samo, koliko Srbija plačuje Gorenju za vsako novo delovno mesto. Prepričan sem, da se nam bo sedem milijonov zelo hitro povrnilo v proračun zato, ker smo ohranili delovna mesta.«

Kakšen bo novi Cimos

Skupina Cimos, ki ima trenutno okoli štiri tisoč zaposlenih, je bila nekoč resen velikan v Sloveniji in v regiji. Donatorstva in sponzorstva tega podjetja so bila pomembna za številna društva. Pred leti je s pomočjo Cimosovih sponzorskih sredstev in posojil koprski rokometni klub osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Aleš Koršič, ki je bil tedaj direktor kluba, za katerim je ostalo 8,5 milijona evrov neporavnanih dolgov do Cimosa, je danes izvršni direktor DUTB, ki te dolgove sanira. Koršič ves čas vztraja, da sam nikoli ni vplival na obseg financiranja kluba.

Razvoj dogodkov v zvezi s Cimosom kaže, da je avtomobilska industrija v Sloveniji trdoživa.

Tak, kot je bil, Cimos ne bo nikoli več. Kakšen pa bo? Marko Jaklič napoveduje, da bo obstal v močno skrčeni obliki, s programi, ki bodo kupcem zanimivi ne toliko zaradi izdelka kot zaradi nizke cene. Po njegovem mnenju je bil Cimos že do zdaj stroškovno konkurenčen. O številu zaposlenih v njem neradi govorijo, tudi neuradno je težko dobiti informacije. Delno zato, ker bi se v skladu z dogovorom med slovenskimi lastniki, hrvaško slabo banko in vlado novi lastnik Palladio Finanziaria moral obvezati, da na Hrvaškem ne bo več zmanjšal števila zaposlenih. Toda število delovnih mest je odvisno predvsem od obsega novih naročil. Leta 2018 pa že pričakujejo novo rast podjetja in verjetno bodo morali že prihodnje leto iskati nove delavce.

Cimos je za lani načrtoval prihodke od prodaje v višini 272 milijonov evrov, toda točnih podatkov o lanskem poslovanju v podjetju še nimajo. Za primerjavo, leta 2015 so ustvarili 384,8 milijona evrov prihodkov, leta 2014 pa 412 milijonov evrov. »Leta 2016 smo sicer pridobili za skoraj 300 milijonov evrov novih poslov (velik del v zadnjem četrtletju, po podpisu kupo-prodajne pogodbe med sedanjimi in prihodnjimi lastniki Cimosa), katerih serijska proizvodnja se bo večinoma začela leta 2018,« pravijo v Cimosu.

TRETJE OKO: Stojan Petrič, nekdanji predsednik uprave Kolektorja Group

Mavric Pivk

Finančni minister se je samo nasmehnil

V letih 2011 in 2012 sem na predsedstvu GZS na predlog direktorja podjetja Robotine, naj Cimos prodajo Kolektorju, takratnemu ministru za finance dr. Janezu Šušteršiču res dejal, da je Kolektor pripravljen vstopiti in prevzeti Cimos, a pod pogojem odpisa 100 milijonov evrov kredita. Moji resni nameri se je nekdanji minister samo nasmehnil. Posla nismo izpeljali. Žal, saj se zdaj pogovarjamo o več kot dvainpolkrat večjem odpisu, pa nikogar ne boli glava. Tudi Litostroj Power bi lahko ostal slovenski. S sedanjega vidika se sicer lahko vprašam, mar ni bila odklonitev ministra celo sreča za Kolektor. Tega sicer ne bomo nikdar res vedeli, vem pa, da je za Slovenijo zelo slabo, da Cimos takrat ni dobil novega lastnika.