Regulacija in goljufije bodo povzročile prvi večji padec v kriptoekonomiji

Največji navdušenci nad tehnologijo veriženja blokov poudarjajo, da verižni zapis tehnološko in teoretično prinaša konec davčnih, finančnih in drugih prevar ter možnosti za bolj individualizirane in pravično odmerjene davke – morda takšne, ki bi obdavčevali zgolj potrošnjo. S tem bi lahko zagotovili enakomernejšo porazdelitev premoženja po vsem planetu, konec kraje avtorskih pravic, participativne proračune, večjo varnost osebnih podatkov in morda celo samoupravljanje. Vse skupaj bi prihodnji družbi zagotovo lahko prineslo večjo blaginjo.

A do tja je še daleč. Deset let po prvi uporabi tehnologije veriženja blokov ima danes zdrave temelje – po mnenju Maksima Balashevicha, izvršnega direktorja in ustanovitelja podjetja Santiment, ki za vlagatelje analizira podatke na trgih digitalnih valut – zelo malo projektov. »Pravzaprav o nobenem ne moremo reči, da zagotovo prinaša tisto, kar obljublja. Nihče, ki bi ga jaz poznal, danes še ne ve, kako dolgoročno zagotoviti in predvsem vzdrževati decentralizacijo vseh teh vizionarskih idej.« Na primer, samo za vzdrževanje Ethra, ki, zanimivo, visoko vrednost dosega tudi z obljubo, da bo zmanjšal količine porabljene energije, je treba toliko elektrike, kot je porabi celotna država v velikosti Cipra.

Navdušenci nad veriženjem blokov poudarjajo, da ponuja verižni zapis enakomernejšo porazdelitev premoženja po vsem planetu in celo večjo blaginjo.

Podatkovni blok za večjo družbeno preglednost potrebuje tudi vse podatke, zavedene znotraj verižnega zapisa. Znano je, da, recimo, sosednja Hrvaška nima niti digitaliziranih zemljiških knjig. »Blockchain ne ve, kaj je zunaj, zelo transparenten pa je lahko do vsega, kar je znotraj,« nam je v nedavnem pogovoru dejal Jani Valjavec, eden vodilnih svetovnih poznavalcev in soustvarjalcev nove tehnologije ter soustanovitelj platforme Iconomi, ki uporabnikom, posameznikom ali družbam, omogoča, da upravljajo svoje premoženje v decentralizirani ekonomiji.

Četudi bi tehnološko ta vprašanja lahko uredili hitro, bi se najverjetneje zataknilo pri družbenem konsenzu. Za doseganje preglednejše in pravičnejše obdavčitve bi morali razkriti vse finančne tokove, zavarovanja, zdravstvene podatke in podobno, kar pa seveda trči ob pravico do zasebnosti. Informacija, verižena v bloku, je javno dostopna vsakomur ter nepopravljiva in nepozabljiva.

Unsplash

Bi bili ljudje v zameno za večjo transparentnost in pravičnost v družbi pripravljeni razkriti vrednosti svojih izdatkov in druge podatke? Bi jim bilo laže ob dejstvu, da je vsebina kriptografsko šifrirana, torej algoritemsko spremenjena v številko, četudi gre za sto strani dolg vsebinski dokument, kar pomeni, da ne bi sosed prav z lahkoto izvedel, koliko ste odšteli za nov avto? Kot razmišlja Tim Mitja Žagar, soustanovitelj in izvršni direktor Iconomija, bi se lahko posegu v zasebnost posameznika ognili tako, da bi dostop do podatkov v verižnem zapisu dajali na vpogled le z njegovim privoljenjem. To bi poleg večje varnosti pomenilo tudi večjo pravico do zasebnosti, kot jo poznamo danes, ko osebne podatke hranijo, obdelujejo in z njimi trgujejo številne tretje osebe (banke, zavarovalnice …), tudi žrtve kibernetskih napadov.

Zaslužki postavili vizionarske ideje na stran

Omenjene vizionarske ideje so v resnici tiste, ki poganjajo navdušenje nad tehnologijo in posledično tudi visoke donose kriptovalut, a večine ljudi te ne zanimajo (več). Na podlagi tehnologije veriženja blokov se je razvila platforma za začetno izdajo kovancev (ICO), ki združuje prednosti distribuiranja vrednosti prek decentralizacije ter klasičnega množičnega financiranja. Zagonskim podjetjem iz vseh dejavnosti je omogočila zbiranje začetnega kapitala, ki ga sicer ne bi prejeli od klasičnih finančnih institucij, na zelo preprost in (za zdaj) nenadzorovan način, investitorjem pa priložnosti za visoke zaslužke v izredno kratkem času.

»S trgovanjem s kriptožetoni je mogoče v treh mesecih zaslužiti od petkrat do desetkrat toliko, kolikor si vložil,« pravi Balashevich. Viberate je po mnenju poznavalcev tipičen primer podjetja, ki mu v fazi razvoja toliko sredstev, to je 10,7 milijona evrov, od klasičnih vlagateljev nikoli ne bi uspelo zbrati. Ti namreč preverjajo še marsikaj drugega kot le všečnost ideje pri širših množicah. Viberate, ki ima kljub nezaupanju klasičnih investitorjev podlago, da nekoč začne ustvarjati realen denarni tok, še zdaleč ni med najbolj očitnimi primeri, ki analitike vse pogosteje napeljujejo k napovedim, da se približujemo prvemu poku balona v kriptoekonomiji.

Unsplash

Do očiščenja z regulacijo

Kot pojasnjuje Balashevich, se je zaradi prevar in goljufij pri izdaji žetonov – izdajatelji niso imeli podjetniških načrtov, po izdaji so izginili neznano kam ali pa denar namesto za razvoj ideje zapravili za nakupe dragih avtomobilov in nepremičnine – z različnih strani pojavila težnja po regulaciji. »Pogoji za izdajo kovancev so se zaostrili, kar bo kmalu pomenilo, da jih podjetja ne bodo mogla izdati za kar vsako idejo. Spremenili se bodo tudi pogoji za menjavo kovancev v digitalne valute in naprej v evre ter dolarje.« Balashevich dodaja, da bodo izdajatelji potrebovali več časa, da se primerno pripravijo na izdajo, več znanja, povečali se bodo tudi stroški za pravne nasvete, brez katerih ne gre in ne bo šlo. Nekateri projekti se bodo po njegovih besedah kmalu znašli tudi pod drobnogledom oblasti zaradi goljufij in neplačevanja davkov, kar bo »izdaje zmanjšalo za vsaj polovico v primerjavi s preteklim letom«.

Bi bili ljudje v zameno za večjo preglednost in pravičnost v družbi pripravljeni trajno in nepopravljivo razkriti vrednosti svojih izdatkov in druge podatke?

Regulacija je lahko le dobra, saj bo za dobre projekte ICO še vedno koristen in izvedljiv oziroma, kot pravi Jani Valjavec, »se bo z regulacijo kriptoekonomija le očistila nepotrebne nesnage, dobro pa bo ostalo«. Po njegovem mnenju bi morala imeti vsaka izdaja kovancev vsaj definirane pravice kupcev žetonov, koliko žetonov obstaja in koliko jih bo v prodaji.

Ker so regulatorji večinoma zelo počasni, se podjetja v kriptoekonomiji že dlje časa trudijo vzpostavljati dobro prakso delovanja s samoregulacijo. Marsikatero tako na prostovoljni ravni že deluje znotraj obstoječe regulacije, kar pomeni, da od večjih investitorjev že zahteva pojasnila o izvoru premoženja, vpeljane imajo sisteme poznavanja strank, forenzična orodja, ki omogočajo sledenje bitcoinom, itd.

Aragon, Cofound.it, District0x, Encrypgen, Etherisc, Hcash, Iconomi, Indorse, Lykke, Santiment, Dappbase, Gatcoin, Iconiq Lab, Virgil Capital, Musiconomi in Maecenas, ki so na trgu skupaj vredni več kot 650 milijonov evrov, so v začetku meseca na Dunaju z namenom povečati zaupanje investitorjev podpisali prostovoljno zavezo Transparency (www.ProjectTransparency.org). Podpisniki bodo razkrili vsebine digitalnih denarnic projekta in specificirali vso porabo, večjo od 0,5 odstotka zbranih sredstev. »Prepričan sem, da bodo tisti, ki bodo ostali in vzpostavili ter vzdrževali dobro poslovno prakso, na koncu spremenili družbo,« pravi Valjavec.

Tehnologija sama po sebi bo kljub padcu, ki bo po besedah poznavalcev zamajal zaupanje v kriptotrge in zmanjšal izdaje ICO, v prihodnjih petih letih zagotovo vsaj deloma preobrazila bančni in zavarovalniški sektor.

»V vseh panogah, kjer sta zaupanje in preglednost ključna, je blockchain resna nevarnost,« pravi Mitja Kumarja iz svetovalne družbe Deloitte, ki kmalu pričakuje spremembe v centralnih avtoritetah, kot so centralni registri, plačilni sistemi, centralni sistemi za vrednostne papirje itd.

Največ rešitev v tehnologiji veriženja blokov, ki bi bile namenjene uporabnikom, se trenutno razvija na področju identitete. V Nemčiji je že bila ustanovljena tudi prva zavarovalnica, ki deluje na blockchainu – Etherisc. Za tehnologijo, pričakovano, pogledujejo tudi v Sloveniji, a, vsaj pri bankah, intenzivnejšega vstopa na to področje, dokler dejavnost ne bo regulirana, ni pričakovati.

Vodja digitalizacije v NLB Matjaž Mušič pojasnjuje, da sodelujejo z različnimi podjetji in v odborih za analizo tehnologije blockchain, v tej fazi pa analizirajo vplive in raziskujejo potencialne primere uporabe. Pri odločitvi za trgovanje s kriptovalutami svetujejo veliko pozornosti, saj so te podvržene velikim spremembam in ni vzpostavljenega nobenega varovalnega mehanizma, pri odločitvi za trgovanje pa jim svetujejo, da izberejo tržnico oziroma menjalnico, ki ima urejeno razmerje do plačilnih institucij. Nove tehnologije spremljajo tudi v drugih bankah, med drugim v Novi KBM in Abanki, kjer iščejo možne načine uporabe, a kratkoročno vključitve te tehnologije v poslovanje še ne načrtujejo. »Bančne institucije smo že pregovorno previdne pri obravnavi in prevzemanju tveganj. Korak pred nami so podjetja fintech, ki tovrstne rešitve že integrirajo v svoje poslovne modele,« pojasni direktorica sektorja Marketing v SKB Maja Treven. Kot pove, razmišljajo v banki o uporabi tehnologije blockchain bolj z vidika poenostavitve in optimizacije procesiranja, izmenjav med različnimi deležniki, spremljanja poslovanja in poslovnih procesov.

Unsplash

Obljublja preglednost, sam se ji izogiba

Najhitreje bi regulativo potrebovali tisti, ki denar zbirajo z ICO in trgujejo z valutami. Ne le zaradi že omenjenega strahu investitorjev, da bodo opeharjeni, ampak predvsem zato, ker je obstoječi davčni sistem prilagojen obdavčevanju stare ekonomije. Kot pravi Matej Kovačič, izvršni direktor davčnega oddelka za ugotavljanje skladnosti plačevanja davkov pri svetovalni družbi Ernst & Young, poteka na ravni celotne Evropske unije že razprava, ki gre v smeri pravičnega obdavčevanja. Analize namreč kažejo, da plačujejo tradicionalna podjetja še enkrat več efektivnega davka kot tista, ki delujejo v digitalni ekonomiji. »Blockchain je le korak dlje v tej digitalni sferi,« pravi.

Prav zato, ker regulativa znotraj EU in Slovenije še ni urejena, pa tudi prakse še ni, večina podjetij ICO izvede v jurisdikcijah, ki so manj regulirane. Vprašanje ostaja, kaj žeton sploh je: donacija, vrednostni papir, vrsta naložbe, kar dodatno zapleta interpretacijo in uporabo obstoječe zakonodaje. »Izdajatelji žetonov imajo problem, saj ne morejo znotraj obstoječih paradigem pojasniti, od kod jim del denarja, ki so ga pridobili v ICO,« pojasnjuje Mitja Kumar iz Deloitta. Če želijo izdajatelji denar po uspešni izdaji kovancev nakazati na bančni račun, da ga lahko uporabijo, morajo dokazati njegov izvor. »Problem je, da tisti, ki imajo veliko digitalnih valut, v katerih so izdaje, nimajo identifikacije, saj je predvsem na začetku podjetja niso zahtevala. Če se odločiš, da teh brez identifikacije ne vključiš, tvegaš, da ne zbereš dovolj denarja oziroma kriptovalut,« pojasnjuje Kumar.

Po njegovih besedah je po eni strani kontradiktorno, da blockchain kot tehnologija obljublja in tudi zares ponuja preglednost, a se ji po drugi strani nekateri uporabniki v obstoječem redu izogibajo. »Veliko razvijalcev programskih kod že zahteva plačila zgolj v kriptovalutah. Tako niso neposredno podvrženi plačilu dohodnine, ampak je vsak posameznik sam odgovoren, kako bo ravnal v odnosu do davčnih oblasti. V ZDA je lani zaslužke z bitcoinom prijavilo le 16 posameznikov,« pravi sogovornik. V Sloveniji, kot so nam pojasnili na finančni upravi, dohodki od trgovanja s kriptovalutami za fizične osebe niso obdavčljivi, so pa za pravne osebe in tudi espeje po zakonu o dohodku za pravne osebe (25 odstotkov). Rudarjenje se šteje kot prihodek od druge dejavnosti, stroškov, ki pri tem nastanejo, recimo za porabo elektrike, pa fizične in pravne osebe ne morejo uveljavljati, so še zapisali.

Regulacijo na stičišče obeh ekonomij

Uradna regulacija bi morala po besedah poznavalcev vzpostaviti nadzor na stičišču kriptoekonomije s klasično, torej tam, kjer se dogajajo menjave digitalnih kovancev za tradicionalne valute, s čimer bi preprečili potencialno pranje denarja in izogibanje davkom. A tudi način obdavčitev bi moral biti prilagojen in preprost. Tukaj bo med državami zagotovo nastala konkurenca. »Če pogledam našo davčno zakonodajo, verjetno za razvoj tehnologije nismo najbolj zanimivi,« dodaja Kumar.

Jani Valjavec iz Iconomija pa od države najprej pričakuje, da definira njihovo dejavnost, saj za podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijo veriženja blokov, ne poznamo standardne klasifikacije dejavnosti, kar otežuje registracijo podjetja in odprtje bančnega računa. Tudi na zakonodajni ravni je treba izdajateljem digitalnih kovancev čim prej predpisati uvedbo mehanizma poznavanja svojih strank, da finančni tokovi ne potujejo več nenadzorovano.

Glede na to, da so slovenska podjetja v razvoju tehnologije in vzpostavljanju dobrih poslovnih praks med vodilnimi v novonastajajoči ekonomiji, bi bila primerna in čim hitrejša regulacija, za katero bi poskrbela država, za vernike v koristi veriženja podatkov nekaj takšnega, kot je bila za športne navdušence zmaga naših košarkarjev 17. septembra.