Recepti za uspeh najboljših podjetij

Picerija je redko prva asociacija, ki se pojavi ob omembi tehnološko naprednega in inovativnega podjetja. A prav to je postala veriga picerij Domino's, ki se je v dobrih petih letih preobrazila iz nizkorastoče, neperspektivne družbe v ljubljenko Wall Streeta. Za neverjetno rastjo vrednosti njenih delnic s slabih devet na več kot 160 dolarjev stoji v digitalizacijo usmerjen pristop izvršnega direktorja Patricka Doyla, ki je po poročanju ekonomske revije Harvard Business Review v dobrih petih letih poleg okusa pice Domino's preobrazil v sodobno inovativno podjetje.

»Smo ravno toliko tehnološko podjetje kot picerija,« je dejal na lanskem srečanju poslovnih voditeljev v Detroitu. Od 800 zaposlenih na sedežu podjetja v mestu Ann Arbor je kar polovica analitikov in programerjev in ti so zaslužni za temeljito preobrazbo logističnega sistema, od dizajniranja dostavnega vozila s kapaciteto 80 pic do oblikovanja povsem nove uporabniške izkušnje za jedce pic. Te je danes mogoče naročiti tako prek mobilne aplikacije Domino's kot tudi po twitterju in celo s kratkim sporočilom z emojijem v obliki pice. Naslednja faza razvoja verige picerij, ki ustvari na leto več kot 2,2 milijarde dolarjev prihodkov in okoli 200 milijonov dolarjev čistega dobička, je robotizirana dostava, s katero že eksperimentirajo, podobno kot Amazon pa načrtujejo tudi dostavo z droni.

V vrhu ne le največji

Marko Feist

Domino's je dokaz, »da za inovacijami, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, ne stojijo zgolj programerji iz Silicijeve doline ali genetiki iz kakšnega biotehnološkega podjetja«, poudarja avtor članka v HBR. Toda kljub izrednemu tehnološkemu in poslovnemu napredku se Domino's, druga največja svetovna veriga z več kot 12.500 picerijami, (še) ne uvršča na seznam 50 najbolj inovativnih gospodarskih družb na svetu, ki ga je včeraj že enajstič zapored objavila družba Boston Consulting Group (BCG).

»Že hiter pogled razkrije, kako izredno velik vpliv ima digitalna revolucija na seznam 50 najbolj inovativnih družb na svetu,« so zapisali analitiki BCG v uvodu svoje analize. A čeravno je seznam izredno pester – nanj se uvrščajo tehnološke in avtomobilske družbe, na primer Daimler, hotelirji, kot sta Hilton in Mariott International, konglomerati, kot je General Electric, in mlada podjetja, kot sta Uber in AirBnb – so na njem večinoma pričakovani velikani, ki imajo denar in velik interes za doseganje inovacijskih prebojev. Apple, ki je na vrhu seznama, je, denimo, leta 2015 v raziskave in razvoj vložil več kot osem milijard dolarjev, drugi s seznama Google pa celo 12,3 milijarde dolarjev, kažejo podatki svetovalne družbe PricewaterhouseCoopers.

A tudi analitike BCG so navdušili nekateri »manjši« igralci s trga, na primer ameriški proizvajalec športne opreme Under Armour, ki se je prvič prebil na lestvico najbolj inovativnih, in sicer na 22. mesto. Čeprav še naprej krepko zaostaja za največjima igralcema na trgu, ameriškim Nikom in nemškim Adidasom, se izredno hitro razvija. V manj kot dveh desetletjih je zrasel iz garažnega proizvajalca spodnjih majic za ameriški nogomet v pomembnega igralca v športni industriji s približno štirimi milijardami dolarjev letnih prihodkov in tržno kapitalizacijo, višjo od 12,5 milijarde dolarjev.

Marko Feist

Under Armour je pod vodstvom ustanovitelja in izvršnega direktorja Kevina Planka medtem že davno postal mnogo več kot le proizvajalec športnih oblačil – podobno kot na primer Apple že nekaj časa ni več zgolj proizvajalec strojne opreme. »Če Apple inovira na način, da krepi vlogo in daje moč uporabniku, želi Under Armour z inovacijami doseči izboljšanje zmogljivosti športnikov,« so zapisali pri BCG in dodali, da to počne s tehnološkimi rešitvami na vseh ravneh družbe. Ta pristop mu je omogočil preskok od proizvajalca zmogljivih tkanin do vse pomembnejšega igralca na trgu aplikacij in pametnih naprav za fitnes. »Under Armour gradi ekosistem digitalnih naprav, orodij in podatkov, s katerim želi spremeniti svet fitnesa in športa,« ugotavljajo analitiki BCG. Danes se na njegove rešitve zanaša že več kot 175 milijonov uporabnikov, pri čemer naj bi se njihovo število vsak dan povečalo za kar 125.000 ali za več kot en Maribor prebivalcev.

Z rastočo bazo uporabnikov se Under Armour uči, kaj si potrošniki želijo. »Plank razume, da so podatki v središču vsega. Zato se je osredotočil na njihovo zbiranje in uporabo pri razvoju proizvodov in oblikovanju inovacijskih programov in načrtov za poslovno rast,« so zapisali analitiki BCG.

Obseg podatkov, ki so na voljo gospodarskim družbam, je iz leta v leto večji. Toda njihovo zbiranje je zgolj ena izmed veščin, morda še bolj ključni sta na drugi strani organizacija in analiza vseh milijonov zbranih datotek in podatkov, kar terja nova in bolj sofisticirana orodja.

Podjetje Brooks Automation, eden največjih dobaviteljev industrije polprevodnikov, je v času recesije ter padajočih prihodkov in donosov v njegovi osnovni dejavnosti prav s skrbno analizo podatkov našlo odgovor na vprašanje, kam razširiti poslovanje. Z napredno analizo podatkov iz več virov, tudi patentov, je hitro postalo jasno, da ima izredno dobre sposobnosti za ustvarjanje in nadziranje zelo mrzlega okolja v vakumu. Ta uvid je bil po mnenju analitikov BCG ključen in je močno olajšal izbiro nadaljnje poti, ki je vodila na trg hrambe vzorcev različnih občutljivih tkiv. Brooks Automation se je podal na novo pot z nekaj prevzemi manjših podjetij iz ciljne panoge, s katerimi je pridobil dodatna znanja in izkušnje. Danes predstavlja novi trg že petino vseh njegovih prihodkov, ki znašajo skupno približno 600 milijonov dolarjev.

Pomen prevzemov in združitev

»Večina močnih inovacijskih podjetij se pri iskanju novih idej, zmožnosti in tehnologij zanaša na več različnih kanalov,« poudarjajo pri BCG in dodajajo, da so med najbolj neposrednimi prevzemi in združitve. Tako ohranja prednost pred konkurenti ameriški Cisco Systems, ki deluje na področju omrežnih tehnologij. Od leta 1993 je opravil, denimo, kar 175 prevzemov. Facebook jih je samo od leta 2007 opravil 60. Samo v zadnjih nekaj letih je plačal milijardo dolarjev za omrežje za deljenje fotografij instagram, dve milijardi dolarjev za proizvajalca naprav za navidezno resničnost Oculus VR in 19 milijard dolarjev za whatsapp, vodilno aplikacijo za pisanje sporočil.

Marko Feist

Pogosto gre pri iskanju večje inovativnosti tudi za oblikovanje skupnih podjetij. Zadnje čase je v modi praksa združevanja avtomobilskih proizvajalcev in tehnoloških podjetij. Fiat Chrysler se tako povezuje z Googlom, Volvo z Uberjem, General Motors pa z njegovim konkurentom Lyft.

Marko Feist

Tvegan kapital, pospeševalniki in laboratoriji

Zlasti večje korporacije se medtem vse pogosteje zgledujejo po zagonskih podjetjih, ko iščejo alternativne modele za krepitev inovacijskih aktivnosti. Eden od njih so skladi tveganega kapitala (Corporate venture capital – CVC), ki so pogosto osredotočeni predvsem na inovacije v disruptivnih tehnologijah. Med velikimi inovatorji z lestvice BCG se jih za vlaganja v CVC odloča več kot polovica.

Še bolj je v zadnjem času priljubljeno oblikovanje pospeševalnikov in inkubatorjev. Če je bilo leta 2010 med 46 največjimi korporacijami zgolj štiri odstotke takšnih, ki so imele lastne inkubatorje in pospeševalnike, se je ta delež do konca leta 2015 povečal na dve tretjini ali za več kot 15-krat. Uporaba inovacijskih laboratorijev se je medtem okrepila s 16 na 41 odstotkov.

Nabor možnosti za spodbujanje inovacij je torej izredno velik, pri čemer ni naključje, da se večina iz deseterice najbolj inovativnih podjetij uvršča med največja borzna podjetja na svetu, z najbolj dragocenimi blagovnimi znamkami. Inovacije so namreč izredno drage, njihov končni uspeh pa je pogosto odvisen tudi od izbire pravega poslovnega modela. Zaradi hitrih tehnoloških sprememb, ki ne vplivajo le na poslovno okolje, temveč na vsakdan slehernega izmed nas, bo to v prihodnje še toliko bolj pomembno.