Razkrivamo, zakaj OECD hoče, da uvedemo šolnine

Kaj naj moj otrok študira in ali naj sploh vpiše fakultetni študij? Če gre študirat, na katero fakulteto naj gre, da bo po končanem študiju dobil zaposlitev? To so dileme številnih staršev. Dejstvo je, da je naš šolski sistem neučinkovit in da nam je OECD zato že večkrat predlagal uvedbo šolnin za študij. Uvedba šolnin je lahko logična, a s političnega vidika seveda povsem nesprejemljiva, saj bi si stranka, ki bi jo podprla, s tem podpisala smrtno obsodbo.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Nekatere reforme bi morala Slovenija izvesti že včeraj. Če bi bili zdaj na začetku vlade, verjamem, da bi bila vsa priporočila lahko izvedena v njenem mandatu. Vendar se v OECD ne morejo ozirati na to, kdaj so kje volitve in kdo bo vodil prihodnjo vlado. Vemo, da so izzivi veliki in rešitve pogosto kočljive, vendar se z njimi moramo ukvarjati. Mislimo, da so vsa naša priporočila pomembna in da je za Slovenijo koristno, da jih izvede čim hitreje, čim dosledneje in v dobro premišljenem zaporedju. To so besede generalnega sekretarja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angela Gurríe ob nedavni predstavitvi poročila o Sloveniji, ko je komentiral ukrepe, ki jih naši državi predlaga OECD.

OECD predlaga tudi »izenačitev« šolnin med rednim in izrednim študijem, kar bi v praksi pomenilo uvedbo šolnin za redni univerzitetni študij. Slovenija je ena redkih držav, v katerih je študij brezplačen. »OECD zavzema stališče, da je študij plačljiv, nadarjenim mladim iz revnih družin pa je treba s štipendijami in študentskimi posojili omogočiti dostop do študija,« je prepričan Gurría.

Vzrok je neučinkovitost sistema

Ni prvič, da v OECD opozarjajo na nujnost uvedbe šolnin. A čeprav je pri drugih predlogih, na primer povečanju produktivnosti, njegovo opozorilo padlo na plodna tla, je s šolninami povsem drugače. »Šolnin v visokem šolstvu ne načrtujemo. Na ministrstvu si prizadevamo ohraniti dostopnost slovenskega visokošolskega prostora, torej brezplačen študij enkrat v življenju omogočiti vsakomur, ki to želi in za to izpolnjuje pogoje,« sporočajo iz kabineta ministrice za izobraževanje, šolstvo in šport Maje Makovec Brenčič.

Pexels
Pexels

Učinkovitost našega sistema je porazna in slabša kot v tujini

A kaj se pravzaprav skriva za priporočilom OECD, kaj je sploh vzrok zanj? »Če ekonomist OECD gleda naš sistem, ki je neučinkovit, je po njegovem mnenju razumljivo, da misli, da bi šolnine to težavo rešile. Delež študentov, ki doštudirajo v roku, je pri nas zelo nizek, precej nižji kot v tujini,« razlaga nekdanji dvakratni minister za finance Dušan Mramor.

Kakšna je torej učinkovitost našega sistema? Na pristojnem ministrstvu trdijo, da tega ne vedo. Vprašali smo tudi nekaj fakultet, a odgovora o njihovi učinkovitosti nismo dobili. Le na ljubljanski filozofski fakulteti so nam brez težav razkrili: v lanskem študijskem letu je v roku študij prve stopnje končalo 28 odstotkov diplomantov. Nič višji menda ni podatek za celotno državo. »Najboljše poslovne šole v svetu imajo 95-odstotno učinkovitost,« za primerjavo navaja Dušan Mramor.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič: » Prizadevamo si, da bi brezplačen študij enkrat v življenju omogočili vsakomur, ki to želi in za to izpolnjuje pogoje.«

Področje šolnin po svetu sicer ni enotno urejeno. »Sistemi so zelo različni. Dejstvo je, da ni vsak sistem dober za vsako državo,« opozarja sogovornik.

Presenetljivo in tudi nenavadno je, da druge države v nasprotju s Slovenijo podatke o učinkovitosti svojega visokošolskega sistema imajo. Kakšni so, razkrivamo v razpredelnici. V Veliki Britaniji se je, na primer, od leta 2005 v šestih letih učinkovitost študija izboljšala za osem odstotnih točk. Gre za posledico uvedbe letnih šolnin, od leta 1998 so se te s tisoč funtov na študenta zvišale na 9000 leta 2012. Pred štirimi leti je Danska z reformo sistema povezala financiranje šolskih institucij in študentov z njihovo uspešnostjo študija. Reforma je sicer razvnela številne polemike, evropska komisija pa ocenjuje, da je močno vplivala na to, da mladi doštudirajo »pravočasno« oziroma v okviru nominalnega roka študija.

In kje se zapleta pri nas? Kolikšen delež študentov konča študij v roku in za koliko se je z bolonjsko reformo čas študija pri nas podaljšal? »Na ti dve vprašanji trenutno ne moremo odgovoriti z navedbo podatkov. Lahko pa odgovorimo vsebinsko. Podatke o študentih in diplomantih visokošolski zavodi posredujejo v informacijski sistem eVŠ, ki je bil, ko smo ga leta 2010 začeli vzpostavljati, le evidenčni informacijski sistem visokega šolstva. Zdaj postaja tudi že analitično orodje v podporo kakovosti visokega šolstva, ki vsebuje številne podatke o slovenskem visokem šolstvu. Več kot dva milijona jih je že. Vnašanje podatkov o študentih in diplomantih od leta 2005 je v zaključni fazi. Pričakujemo, da bodo ti podatki na voljo predvidoma do konca leta,« napovedujejo na ministrstvu Maje Makovec Brenčič po sedmih letih zbiranja informacij.

Pexels
Pexels

Proizvaja profile, po katerih ni povpraševanja

Znano je, da je v Sloveniji velika razlika med ponudbo in povpraševanjem po kadrih, ki jih potrebuje gospodarstvo. Delodajalci imajo, kot navajajo v kadrovskih službah podjetij, agencijah za posredovanje dela in zavodih za zaposlovanje, vse večje težave dobiti delavce. Po vtisu, ki je razširjen v javnosti, šolstvo proizvaja preveč družboslovcev, ki jih je težko zaposliti.

28 odstotkov in nič več kot toliko študentov filozofske fakultete je lani prvo stopnjo končalo v roku.

Delodajalci pa v kar 80 odstotkih povpraševanja iščejo kadre z največ peto stopnjo izobrazbe, še zlasti delavce za preprosta dela, voznike težkih tovornjakov, prodajalce, varilce, orodjarje, zidarje, čistilke, varnostnike in podobne kadre za večinoma nizko plačana in fizično zahtevna dela. Skoraj polovica mladih pa se še vedno vpisuje v višje- oziroma visokošolsko izobraževanje ter se šola za poklice, za katere zaposlitev ni. Izobraževalni sistem je tako že leta vse prej kot v sozvočju s trgom delovne sile, hkrati pa Slovenija velja za državo z eno najvišje izobraženih delovnih sil.

Zdaj bodo proučevali, kako zaposljivi so sploh diplomanti

Kako zaposljivi so torej diplomanti, ki pridejo na trg dela? Tudi to bodo, tako kot učinkovitost samega sistema, še analizirali, saj bo ministrstvo za izobraževanje vzpostavilo sistem spremljanja zaposljivosti visokošolskih diplomantov. Sredstva za ta projekt večinoma zagotavlja Evropska unija. »Naša država je za Vzpostavitev sistema spremljanja zaposljivosti visokošolskih diplomantov v Sloveniji in posodobitev eVŠ prejela sredstva iz Evropskega socialnega sklada. Ta bo prispeval 80 odstotkov od pol milijona evrov, kolikor je načrtovana skupna vrednost projekta,« navajajo na ministrstvu. S spremljanjem zaposljivosti nameravajo omogočiti ustrezno poklicno in karierno svetovanje ter vzpostaviti podlago za napovedovanje potreb po visokošolskih kadrih na trgu dela.

Pexels
Pexels

Iščejo predvsem naravoslovce in tehnike

Čeprav delodajalci najbolj povprašujejo po naravoslovnih in tehničnih kadrih, je največ študentov družboslovja in humanistike. Podatek, da je lani v Ljubljani diplomiralo, magistriralo ali doktoriralo več kot šest tisoč študentov ekonomske fakultete, fakultete za družbene vede in filozofske fakultete, hkrati pa je na fakultetah za elektrotehniko, strojništvo, kemijo in kemijsko tehnologijo ter računalništvo in informatiko študij končalo manj kot 2500 študentov, pove veliko. Velik del mladih namesto dolgotrajnega in zahtevnega študija oziroma poklicnega izobraževanja raje izbere katerega od družboslovnih študijev in tudi v poznih dvajsetih letih starosti opravlja delo prek študentskega servisa.

Ne le šolnine, treba bi bilo spremeniti več stvari

»Demografska slika je zelo slaba in tu bo treba narediti spremembe na dveh straneh. Na eni strani tako, da bodo generacije prej prihajale med delovno aktivne, kajti zdaj je študij predolg in tudi preveč ljudi študira v primerjavi z drugimi državami. To pomeni, da bo več mladih delovno aktivnih lahko prispevalo v pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Pexels
Pexels

Na drugi strani pa smo država, kjer se najhitreje upokojujemo. V skladu s sprejeto pokojninsko reformo se delovna doba počasi podaljšuje, vendar smo še vedno močno na strani zgodnjega upokojevanja. To je treba spremeniti. Če bo zdravstveni sistem deloval, se bo brez težav podaljševala kakovostna življenjska doba in ljudje si bodo želeli delati dlje,« je že večkrat povedal Dušan Mramor, tudi še v funkciji finančnega ministra.

Med spremembami v visokem šolstvu, ki se mu zdijo smiselne, omenja odpravo absolventskega staža in tudi to, da bi imeli študentje le dva izpitna roka na predmet. Šolnin za tiste, ki izpolnjujejo vse pogoje oziroma študirajo v roku, ne bi uvedel. »V visokem šolstvu sta sicer vsaj dva bistvena elementa – poleg učinkovitosti tudi kakovost. Višja kakovost je celosten izziv, pri katerem s šolninami ne opraviš kaj dosti. Je pa kakovost še kako pomembna za reševanje problema demografije, toda s tem se bomo spopadli predvsem z večjo gospodarsko rastjo.

To bomo lahko dosegli zlasti z večjo produktivnostjo in tehnološkim napredkom, ki sta odvisna predvsem od kvalitete delovne sile, te pa ni brez kakovostnega formalnega in neformalnega izobraževanja,« sklene Mramor.

Dileme staršev in otrok

Ob podatkih o (ne)učinkovitosti sistema in vprašanju, kakšna je zaposljivost diplomantov, se postavlja tudi vprašanje, kaj sploh študirati oziroma kaj so sploh poklici prihodnosti. Pred leti si niti v sanjah nismo znali predstavljati nekaterih poklicev, ki so danes oziroma bodo aktualni v prihodnosti. Pred leti je bil, na primer, še povsem neznan poklic razvijalec mobilnih aplikacij, specialist za odvajanje odvisnosti od tehnologije, specialist za virtualne valute ali skrbnik socialnih omrežij. Nekatere ocene kažejo, da bo kar 65 odstotkov sedanjih študentov v prihodnosti opravljalo poklic, ki sploh še ne obstaja. Tehnologija se razvija, pravijo poznavalci, in to, kar se nam še danes zdi zgolj znanstvena fantastika, bo jutri že realnost. Tudi na področju našega dela.


Trg dela 
je ozko grlo

»Resno se morate vprašati, kaj storiti s produktivnostjo, ki v Sloveniji ne raste in zaostaja za drugimi državami,« je posvaril José Angel Gurría, generalni sekretar OECD. Opozoril je na »ozka grla« na trgu dela, ki jih bo treba odpraviti, če želimo obdržati razmeroma visoko gospodarsko rast. V Sloveniji letos že 35 odstotkov podjetij poroča, da jim primanjkuje (ustrezno usposobljene) delovne sile, medtem ko je v Evropski uniji takih podjetij povprečno manj kot 15 odstotkov.

Več iz rubrike

ikonomija

Organizacijske tegobe prestavljenih olimpijskih iger

Poletne olimpijske na Japonskem so prestavljene na 23.julij naslednje leto. Se bodo olimpijske igre odvijale, če pandemija takrat še ne bo pod nadzorom?

ikonomija

Musk bo z milijonom dolarjev zavaroval upravo pred tožbami

Pri Tesli so Elon Musku v tem tednu izplačali skoraj milijon dolarjev, kateri bi pokrili stroške tožb, hkrati pa se slišijo pozivi po njegovi odstavitvi.

ikonomija

Gary Vaynerchuk: »Za večjo srečo prilagodite pričakovanja osebnega dohodk…

Belorusko-ameriški milijonar je prepričan, da bi mladi podjetniki morali za večji uspeh premisliti svoje sanje in realno prilagoditi pričakovanja osebnih dohodkov.

ikonomija

Digitalna koalicija podprla aplikacijo za sledenje okužb

Vodilno slovensko združenje za digitalizacijo Slovenije izraža podporo uporabi mobilne aplikacije Covid 19, ki bi omejila možnosti prenosa okužb. Vse več je tudi pobud za ustanovitev nacionalne skupi…

Komentarji: