Razcvet severnjaških vinarjev

Bridek mraz, ki je ob koncu aprila pritisnil na pobočja bordojske, burgundske in šampanjske pokrajine, je napovedal katastrofo. Med trtami je zagorelo, jutranji mrak so rezali zvoki helikopterjev in trum delavcev, ki so želeli na vsak način pogreti dragocene trte in njih poganjke, na katerih stoji prepoznavnost francoskih vinarjev in njihov poslovni uspeh. Toda slednjega bo navkljub trudu vseh vpletenih očitno vsaj letos odnesla zmrzal, najhujša kar je pomnijo v zadnjega četrt stoletja.

Vzdušje je vse prej kot prešerno. Trte v regiji, od koder izvira znameniti bordojec, so poškodovane in bodo letos rodile kar 40 odstotkov manj vina. V Šampanji, ki je v svet ponesla peneče vino, naj bi bilo poškodovanih vsaj četrtino trt, ponekod več kot polovica.

Dejan Javornik

(Še) ni čas za paniko

Pred francoskimi vinarji, ki so lani izvozili za 8,25 milijarde evrov žlahtne kapljice, a hkrati vztrajno izgubljajo delež na globalnem trgu, je še eno težko leto. Leto skrbi. Ostali naj bi brez najmanj ene milijarde evrov prihodkov, povzema Bloomberg oceno združenja bordojskih vinarjev FGVB, ki zastopa interese bordojske vinarske regije z 3,5 do 4 milijardami evrov letnih prihodkov.

Proizvodnja vina v bordojski in toskanski regiji naj bi se do leta 2050 znižala za kar 85 odstotkov.

Na kratki rok Francozi ne bodo imeli težav, prav tako ne nekateri slovenski, avstrijski, nemški in britanski vinarji ter italijanski proizvajalci penečega vina Prosecco – tudi njim letošnja pozeba ni prizanesla. Še več, toplejša poletja so v zadnjih letih prinesla več dobrih letin. Tudi skromnejša letošnja ne bo pomenila katastrofe, ob dobri kvaliteti preživelih grozdov bi lahko pomenila še eno leto izredno kvalitetnih vin, katerih cena bi zaradi manjše količine seveda zrasla.

Odveč je tudi strah, da bi kvalitetnega vina zmanjkalo. Zalog iz prejšnjih let je dovolj, tudi v kleteh proizvajalcev penečega vina. Znameniti Moet & Chandon, ki je v lasti konglomerata luksuznih blagovnih znamk LVMH, naj bi imel v rezervi za 200 milijonov buteljk šampanjca, 1,3 milijarde litrov tega pa zori v sodih – dovolj za kar precej novoletnih zabav.

Dejan Javornik

Prekletstvo globalnega segrevanja

Nekoliko bolj oddaljena prihodnost je medtem precej negotova. Vreme postaja vse bolj nepredvidljivo. Napoved letošnjih težav francoskih vinarjev so bile visoke temperature v začetku pomladi – marec je bil drugi najtoplejši v 137-letni zgodovini spremljanja te statistike –, zaradi katerih so začele trte brstiti prej in so posledično postale bolj ranljive za temperature pod lediščem, ki so aprila pustošile po francoski vinski pokrajini.

Dejan Javornik

Globalno segrevanje, ki prinaša danes povprečno dobro stopinjo Celzija višje temperature kot v časih pred industrijsko revolucijo, prinaša čedalje več tveganj. Prvo smo že omenili, nepredvidljivost vremena in večja temperaturna nihanja, druga je splošna otoplitev ozračja. V Šampanji naj bi tako že ob 0,5 stopinjah Celzija višjih povprečni temperaturi lahko pozabili na značilni karakter in visoko kvaliteto šampanjca. Nič kaj bolje ne kaže regiji v okolici Bordeauxa. V študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Proceedings of National Academy of Sciences, je namreč podana ocena, da bo proizvodnja vina ob predpostavki nadaljevanja ogrevanja ozračja že do leta 2050 znižala za 85 odstotkov. Podobna usoda naj bi čakala tudi italijansko Toskano, medtem ko naj bi Avstralija in Kalifornija proizvedli do 70 odstotkov manj vina.

Trte, ki rodijo pravo grozdje za kvalitetna vina, rastejo v specifičnih vremenskih pogojih. V razmeroma ozkem pasu zemljepisne širine, v pokrajinah, ki imajo zmerne, pretežno deževne in ne snežne zime, ter na drugi strani razmeroma hladna poletja. Močno sonce sicer lahko pomeni bolj sladko grozdje in dobro letino vin, na dolgi rok pa bodo višje temperature najverjetneje porušile delikatno klimatsko ravnovesje v regijah, ki so danes poznane po najboljših vinih. Prav to je priložnost za nove igralce na trgu. Med te smo lahko še pred nekaj leti šteli Kalifornijo, ki je dom vse boljših vin. Vendar so ji prav zaradi globalnega segrevanja očitno šteta leta uspehov na globalnem trgu.

Novi igralci na trgu

Se res bliža konec dominacije Španije, Italije in Francije, ki so dolga stoletja največji svetovni proizvajalci kakovostnih vin? Da in ne. Dejstvo je, da bomo v prihodnosti videli vse več vin z etiketami, na katerih bodo označene doslej malo poznane regije v Skandinaviji, Južni in Severni Ameriki in Veliki Britaniji. Vendar se je treba zavedati, da je globalno segrevanje, čeprav predstavlja eno glavnih groženj človeštvu, z vidika posameznikovega življenja vendarle počasen proces.

Britanija, kjer so se v desetletju kar podvojile površine vinogradov, lahko na novo zriše svetovni zemljevid vinarstva.

Študija dveh profesorjev iz University College London, ki jo je financiral britanski spletni trgovec z vinom Laithwaite’s Wine, tako ocenjuje, da bo Velika Britanija do leta 2100 ena najpomembnejših svetovnih proizvajalk vina. Mark Maslin, eden izmed nosilcev študije, je dejal: »Podnebje je kritično za uspešno kultivacijo grozdja. Naša študija bi lahko spremenila, kako dolgoročno gledamo na vinarstvo v Britaniji. Lahko na novo zriše svetovni zemljevid vinarstva.«

Nobena skrivnost ni, da Britanci na jugu svojega otoka že desetletje delajo precej dobro peneče vino. V tem času so se površine vinogradov več kot podvojile. Lani so samo proizvajalci penečih vin z Otoka prodali za več kot 120 milijonov evrov. Kljub relativno nizkim številkam je to vsekakor slaba novica za francoske proizvajalce penečih vin, ki največ izvažajo prav v državo na drugi strani Rokavskega preliva. Prodaja pristnega šampanjca je v Britanij zaradi brexita in nižjih vrednosti funta lani upadla za 14 odstotkov. Zaradi zgoraj opisanega bi lahko uvozne številke v prihodnje v prihodnje še strmeje upadle. Na drugi strani pa bi se lahko povečal uvoz od drugod, denimo iz danes vinsko precej nepoznanih Švedske, Danske ali celo Kanade.

Na Švedskem naj bi se sezona za gojenje poljščin in s tem tudi trte samo v zadnjih 40 letih podaljšala za en mesec na leto, je za Guardian pred kakšnim letom ocenil stanje v deželi nekdanjih Vikingov vinar Hakan Hansson. Podobno kot Britanija se tudi švedsko podnebje segreva nadpovprečno hitro in je danes toplejše za dve stopinji Celzija kot v časih industrializacije. Hitrejši razvoj jim sicer preprečujeta pogosto pomanjkljivo znanje o vinarstvu in striktni zakoni na področju alkohola. Danska, kjer je še nekoliko topleje, je korak pred Švedsko, iz istega razloga – zaradi višjih temperatur – pa cveti pridelovanje vina tudi v Kanadi. Tamkajšnja vina, čeprav praktično nepoznana med Evropejci, so v zadnjih letih prejemala najvišje nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Vinogradi se razprostirajo čez vse večje površine Quebeca, Britanske Kolumbije in Ontaria v bližini Niagarskih slapov. 

Ko na pomoč priskoči znanost

Podnebnim spremembam, se zdi, ne moremo ubežati. Velika verjetnost je torej, da trte iz vinskih regij sčasoma tam ne bodo več uspevale, vendar pa to še ne pomeni konec vinarstva. Znanstveniki so namreč z novo tehnologijo in metodami dekodirali genom trte sorte cabernet sauvignon, kar odpira svet novih informacij in možnosti v vinarstvu. »Nove informacije bodo pospešile razvoj trt odpornih na bolezni, trt, ki bodo konstantno rodile kakovostno grozdje in bodo hkrati bolje prilagojene na klimatske spremembe,« meni genetik Dario Cantu, ki je sodeloval v raziskavah. Obrnjena logika je medtem že prinesla razcvet v severno ležečih regijah, kjer pogosto sadijo hibridne sorte, ki so bolj odporne na mraz.