Rast polni državno blagajno

Nič ni gotovega razen smrti in davkov, je več stoletij nazaj izjavil Benjamin Franklin, eden od očetov Združenih držav Amerike. Odnos davkoplačevalcev do plačevanja dajatev je sicer močno odvisen od porabe denarja, ki se zbere v državni blagajni, ter od mnenja, ali se ta namenja za prave stvari ali ne. Dejstvo, da so milijarde namenjene plačevanju obresti za pred leti nakopičen dolg, porabljen na primer za sanacijo bančnega sistema, bodo državljani sprejeli precej težje kot na primer porabo sredstev za gradnjo cest, železnic, bolnišnic, šol ali celo prehrano otrok.

A ne le to, čemu se denar namenja, ključnega pomena je tudi smotrnost porabe. Velik del kritik javnega sektorja izhaja iz prepričanja, da se preveč denarja porablja za napačne stvari, hkrati so državljani kot davkoplačevalci prepričani, da so do dajanja kritik upravičeni. Po podatkih finančne uprave izpolnjuje v Sloveniji svoje obveznosti korektno in pravočasno okoli 94 odstotkov davčnih zavezancev.

Rast okrepila državno blagajno

V minulem letu je finančna uprava za proračune države, občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje in posredno Evropsko unijo skupaj pobrala za 14,6 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov, kar je 3,5 odstotka več kot leto prej. Trend se nadaljuje tudi letos. V prvi polovici leta se je znesek pobranih javnofinančnih prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečal za 6,9 odstotka, na 7,7 milijarde evrov. Na Fursu so mnenja, da je razlog poleg višje gospodarske rasti mogoče iskati tudi pri njihovem učinkovitejšem delu in spremenjeni zakonodaji.

Tomi Lombar

Tomi Lombar