Radovednost spodbuja inovacije
Samoraziskovanje in spraševanje sta del zaznavne radovednosti, ki jo med odraščanjem izgubljamo. Za uspeh pa se je mnogokrat potrebno učiti hitro kot se uči otrok.
Odpri galerijo
Radovednost je spodbuda za iskanje idej, rešitev, novih možnosti ali nadaljevanje poti okoli naslednjega ovinka.
Kot pravi Mario Livio, astrofizik in avtor knjige Zakaj?, obstajata dve vrsti radovednosti. Med nastopom v podkastu leta 2017 za Knowledge@Wharton je Livio dejal, da poznamo zaznavno radovednost, ki jo občutimo, ko nas kaj preseneti ali ko nekaj izpodbija to, kar vemo ali mislimo, da vemo. Slednje je čutiti kot neprijetno stanje.
Po drugi strani pa obstaja še epiztemska radovednost, ki je prijetno stanje, povezano s pričakovanjem nagrade. To je naša raven znanja. To je tisto, kar poganja vse znanstvene raziskave. Poganja veliko umetnikov, izobraževanje in podobno.
Tudi Albert Einstein je nekoč podobno, jedrnato pripomnil: »Nimam posebnih talentov. Jaz sem samo strastno radoveden«.
Radovednost je bila gonilna sila Ben Lamma, generalnega direktorja in ustanovitelja Hypergianta. Slednja ga je popeljala do ogromnega uspeha v več različnih disciplinah.
Kot otrok je Lamm z družino pogosto potoval po Afriki in že v zgodnji mladosti zaznal izjemen kontrast med starodavno celino in predmestnim Teksasom, kjer je odraščal.
Videl je, da svet deluje na več načinov in da se znotraj teh razlik skrivajo priložnosti. To ga je pripeljalo do dvoma o stvareh, ki jih je večina ljudi sprejela za dejstvo, celo o lastnih razmišljanjih in domnevah.
Samoraziskovanje in spraševanje sta del zaznavne radovednosti, ki jo mnogi izgubljamo, ko postajamo bolj stabilni in samozavestni s svojimi življenjskimi odločitvami. Vendar je za Lamma prav samoraziskovanje privedlo do zgodnjih uspehov v obliki osebne rasti. Postal je boljši učenec, boljši prijatelj in boljši popotnik.
Zdaj po štirih uspešnih podjetjih, Lamm svoje znanje prenaša na še en ambiciozen startup - Hypergiant. Sodobno družbo, ki industrijo vesoljskih podjetij servisira z napredno umetno inteligenco (UI), avtonomnimi satelitskimi sistemi za vodenje in krmiljenje, intergalaktičnim internetom, bioreaktorji z UI napajanjem, ki pretvori CO2 v alge in še več.
Za večino ljudi te inovacije zvenijo naravnost iz znanstvenofantastičnega filma, toda z oznako, kot je »Tomorrowing Today« in vodjo kot je Lamm na čelu, so te inovacije naravni rezultati, ki izhajajo iz kulture, ki spodbuja strastno radovednost na vseh področjih življenja in dela.
Shoshin, znan tudi kot »um za začetnike«, je koncept, ki izvira iz zen-budizma in se nanaša na pomanjkanje predsodkov o temi. Ta odprtost do novih konceptov je nekaj, kar izražajo otroci.
Otroci namreč izzovejo radovednost do vsega, kar počnejo; so popolna utelešenja uma začetnikov, saj še niso zaznamovani s predsodki, domnevami ali zgodovinskim okvirom, ki razblini to, kar opazujejo.
Lamm trenira Shoshina na vseh področjih življenja, pri čemer se uči hitro kot otrok. Ključno je vprašanje »Zakaj?«, pravi.
Trenirati misli začetnikov pomeni, da se tudi takrat, ko smo o neki stvari tako prepričani, da se lahko štejemo za strokovnjaka, nenehno učimo novih stvari.
Vprašanje »Zakaj?« je vedno v središču pozornosti. Zakaj je ta odločitev prava? Zakaj smo uporabili to rešitev? Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zastavljanje teh vprašanj je eden od Lammovih ključev za negovanje uma, ki se nenehno prilagaja.
Doživetje velikega števila kultur in navad po vsem svetu je Lammu omogočilo, da vidi stvari drugače od ostalih. Razvil je nagonsko sposobnost opazovanja tržnih priložnosti.
Lamm verjame, da je treba preučiti različne običaje, kulture in ideje, da bi zagotovili, da v vsaki situaciji vidimo več strani in opazimo priložnosti, ki so jih ostali prezrli.
Kot nekdo z naravnim nagnjenjem k vprašanju norme, podjetništvo za Lamma ni bila samo pot, to je bila njegova usoda. Kot pravi, resnično verjame, da se podjetniki rodijo in niso ustvarjeni. »Usojeno mi je bilo postati podjetnik«, poudarja.
Lamm je bil odpuščen iz vsakega podjetja, kjer je delo opravljal kot študent med srednjo šolo. S svojim profesorjem na fakulteti pa je kot mladostnik ustanovil prvo podjetje. Zdaj ob njegovem petem startupu, po štirih uspešnih, bi res lahko rekli, da je podjetništvo v Lammovi krvi.
Medtem ko je Lammova poklicna pot morda videti neuravnovešena, njegova zavezanost radovednosti in nadgrajevanja že znanega pomeni, da nenehno spreminja svoja opažanja o svetu in kako deluje v njem.
»Vsakič, ko ustvarjam kariero na novo,« razlaga, »to počnem kot nekdo, ki pokuka v svet kot začetnik in se sprašuje: kako želim videti svet. Pogosto si rečem, da je ena od mojih prednosti to, da si priznam kadar česar ne vem. Ni mi nerodno reči, ne vem ali ne razumem, s poudarkom, da sem odprt in se še vedno učim«.
Kar je za nekoga ranljivost, Lammu omogoča, da je odprt za nove vpoglede in da ga njegovi vrstniki, zaposleni, strokovnjaki, prijatelji in svet učijo o različnih temah. Lamm se nikoli ne boji začeti znova, z odprtostjo do drugih načinov. To se kaže skozi drugo načelo budizma, ki ga uteleša Lamm, in sicer manjšo posesivno navezanost na katero koli svojo idejo.
Da se ne naveže preveč na nobeno idejo, pomeni, da lahko svoje mnenje preusmeri, če odkrije nasprotuje tistemu, kar verjame. Sposobnost sprejemanja lastne zmotnosti, ki prihaja z radovednim umom, širi tudi duh poguma in neustrašnosti.
Radovednost je deloma biološki odziv na strah. Pripravljenost vprašati o stvareh, ki jih ne poznamo ali popolnoma razumemo, je lahko pogumno dejanje. Lamma ta strah sili v globlje iskanje odgovorov, v področja nelagodja, v težke pogovore.
Lammova sposobnost živeti v strahu in čudenju ter uravnotežiti njegovo zaznavno in epiztemsko radovednost je močno orodje za podjetnika in to mu pripisujejo kot najpomembnejši vidik njegovega poklicnega uspeha.
Čeprav ni nobenega dvoma, da je radovednost gonilna sila za Lamma, pa ta jasno ve, da ne more sam do vseh idej, potrebnih za izgradnjo uspešnega podjetja. Za Lamma je najpomembnejše gojenje radovednosti na delovnem mestu.
Zanaša se na skupino ljudi okoli sebe, radovedne sodelavce, ki lahko v svet prinesejo nova spoznanja. Da bi spodbujal radovednost v ekipi, jih Lamm aktivno spodbuja k raziskovanju svojih strasti.
Pri Hypergiantu gostijo veliko govorcev, coachev, motivatorjev in organizirajo dejavnosti, ki ohranjajo radovedno kulturo zaposlenih.
Lammova življenjska radovednost in odprtost do navdiha in novih idej iz katerega koli vira, skupaj s sposobnostjo biti ranljiv in empatičen vodja, je podprla njegov uspeh. Kam pa bo radovednost vodila vas?
Kot pravi Mario Livio, astrofizik in avtor knjige Zakaj?, obstajata dve vrsti radovednosti. Med nastopom v podkastu leta 2017 za Knowledge@Wharton je Livio dejal, da poznamo zaznavno radovednost, ki jo občutimo, ko nas kaj preseneti ali ko nekaj izpodbija to, kar vemo ali mislimo, da vemo. Slednje je čutiti kot neprijetno stanje.
Po drugi strani pa obstaja še epiztemska radovednost, ki je prijetno stanje, povezano s pričakovanjem nagrade. To je naša raven znanja. To je tisto, kar poganja vse znanstvene raziskave. Poganja veliko umetnikov, izobraževanje in podobno.
Tudi Albert Einstein je nekoč podobno, jedrnato pripomnil: »Nimam posebnih talentov. Jaz sem samo strastno radoveden«.
Radovednost in podjetnost
Radovednost je bila gonilna sila Ben Lamma, generalnega direktorja in ustanovitelja Hypergianta. Slednja ga je popeljala do ogromnega uspeha v več različnih disciplinah.
Kot otrok je Lamm z družino pogosto potoval po Afriki in že v zgodnji mladosti zaznal izjemen kontrast med starodavno celino in predmestnim Teksasom, kjer je odraščal.
Videl je, da svet deluje na več načinov in da se znotraj teh razlik skrivajo priložnosti. To ga je pripeljalo do dvoma o stvareh, ki jih je večina ljudi sprejela za dejstvo, celo o lastnih razmišljanjih in domnevah.
Radovednost ga je popeljala do ogromnega uspeha v več različnih disciplinah.
Samoraziskovanje in spraševanje sta del zaznavne radovednosti, ki jo mnogi izgubljamo, ko postajamo bolj stabilni in samozavestni s svojimi življenjskimi odločitvami. Vendar je za Lamma prav samoraziskovanje privedlo do zgodnjih uspehov v obliki osebne rasti. Postal je boljši učenec, boljši prijatelj in boljši popotnik.
Zdaj po štirih uspešnih podjetjih, Lamm svoje znanje prenaša na še en ambiciozen startup - Hypergiant. Sodobno družbo, ki industrijo vesoljskih podjetij servisira z napredno umetno inteligenco (UI), avtonomnimi satelitskimi sistemi za vodenje in krmiljenje, intergalaktičnim internetom, bioreaktorji z UI napajanjem, ki pretvori CO2 v alge in še več.
Za večino ljudi te inovacije zvenijo naravnost iz znanstvenofantastičnega filma, toda z oznako, kot je »Tomorrowing Today« in vodjo kot je Lamm na čelu, so te inovacije naravni rezultati, ki izhajajo iz kulture, ki spodbuja strastno radovednost na vseh področjih življenja in dela.
Um začetnika
Shoshin, znan tudi kot »um za začetnike«, je koncept, ki izvira iz zen-budizma in se nanaša na pomanjkanje predsodkov o temi. Ta odprtost do novih konceptov je nekaj, kar izražajo otroci.
Otroci namreč izzovejo radovednost do vsega, kar počnejo; so popolna utelešenja uma začetnikov, saj še niso zaznamovani s predsodki, domnevami ali zgodovinskim okvirom, ki razblini to, kar opazujejo.
Vprašanje »Zakaj?« je vedno v središču pozornosti.
Lamm trenira Shoshina na vseh področjih življenja, pri čemer se uči hitro kot otrok. Ključno je vprašanje »Zakaj?«, pravi.
Trenirati misli začetnikov pomeni, da se tudi takrat, ko smo o neki stvari tako prepričani, da se lahko štejemo za strokovnjaka, nenehno učimo novih stvari.
Vprašanje »Zakaj?« je vedno v središču pozornosti. Zakaj je ta odločitev prava? Zakaj smo uporabili to rešitev? Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zastavljanje teh vprašanj je eden od Lammovih ključev za negovanje uma, ki se nenehno prilagaja.
Rojen kot podjetnik
Doživetje velikega števila kultur in navad po vsem svetu je Lammu omogočilo, da vidi stvari drugače od ostalih. Razvil je nagonsko sposobnost opazovanja tržnih priložnosti.
Lamm verjame, da je treba preučiti različne običaje, kulture in ideje, da bi zagotovili, da v vsaki situaciji vidimo več strani in opazimo priložnosti, ki so jih ostali prezrli.
Lamm verjame, da se podjetniki rodijo in niso ustvarjeni.
Kot nekdo z naravnim nagnjenjem k vprašanju norme, podjetništvo za Lamma ni bila samo pot, to je bila njegova usoda. Kot pravi, resnično verjame, da se podjetniki rodijo in niso ustvarjeni. »Usojeno mi je bilo postati podjetnik«, poudarja.
Lamm je bil odpuščen iz vsakega podjetja, kjer je delo opravljal kot študent med srednjo šolo. S svojim profesorjem na fakulteti pa je kot mladostnik ustanovil prvo podjetje. Zdaj ob njegovem petem startupu, po štirih uspešnih, bi res lahko rekli, da je podjetništvo v Lammovi krvi.
Začenjati vedno znova
Medtem ko je Lammova poklicna pot morda videti neuravnovešena, njegova zavezanost radovednosti in nadgrajevanja že znanega pomeni, da nenehno spreminja svoja opažanja o svetu in kako deluje v njem.
»Vsakič, ko ustvarjam kariero na novo,« razlaga, »to počnem kot nekdo, ki pokuka v svet kot začetnik in se sprašuje: kako želim videti svet. Pogosto si rečem, da je ena od mojih prednosti to, da si priznam kadar česar ne vem. Ni mi nerodno reči, ne vem ali ne razumem, s poudarkom, da sem odprt in se še vedno učim«.
Sposobnost sprejemanja lastne zmotnosti, ki prihaja z radovednim umom, širi duh poguma in neustrašnosti.
Kar je za nekoga ranljivost, Lammu omogoča, da je odprt za nove vpoglede in da ga njegovi vrstniki, zaposleni, strokovnjaki, prijatelji in svet učijo o različnih temah. Lamm se nikoli ne boji začeti znova, z odprtostjo do drugih načinov. To se kaže skozi drugo načelo budizma, ki ga uteleša Lamm, in sicer manjšo posesivno navezanost na katero koli svojo idejo.
Da se ne naveže preveč na nobeno idejo, pomeni, da lahko svoje mnenje preusmeri, če odkrije nasprotuje tistemu, kar verjame. Sposobnost sprejemanja lastne zmotnosti, ki prihaja z radovednim umom, širi tudi duh poguma in neustrašnosti.
Neustrašnost skozi radovednost
Radovednost je deloma biološki odziv na strah. Pripravljenost vprašati o stvareh, ki jih ne poznamo ali popolnoma razumemo, je lahko pogumno dejanje. Lamma ta strah sili v globlje iskanje odgovorov, v področja nelagodja, v težke pogovore.
»Gojiti radovedno miselnost pomeni živeti s prijetno količino strahu,« meni. »Verjamem, da radovednost živi nekje med strahom in začudenjem«.
Lammova sposobnost živeti v strahu in čudenju ter uravnotežiti njegovo zaznavno in epiztemsko radovednost je močno orodje za podjetnika in to mu pripisujejo kot najpomembnejši vidik njegovega poklicnega uspeha.
Spodbujanje radovednih misli
Čeprav ni nobenega dvoma, da je radovednost gonilna sila za Lamma, pa ta jasno ve, da ne more sam do vseh idej, potrebnih za izgradnjo uspešnega podjetja. Za Lamma je najpomembnejše gojenje radovednosti na delovnem mestu.
Zanaša se na skupino ljudi okoli sebe, radovedne sodelavce, ki lahko v svet prinesejo nova spoznanja. Da bi spodbujal radovednost v ekipi, jih Lamm aktivno spodbuja k raziskovanju svojih strasti.
Pri Hypergiantu gostijo veliko govorcev, coachev, motivatorjev in organizirajo dejavnosti, ki ohranjajo radovedno kulturo zaposlenih.
Lammova življenjska radovednost in odprtost do navdiha in novih idej iz katerega koli vira, skupaj s sposobnostjo biti ranljiv in empatičen vodja, je podprla njegov uspeh. Kam pa bo radovednost vodila vas?
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost