Računi iz tujine (tudi davčnih oaz) bodo razkriti. Kmalu!

V tem mesecu si bo okoli 60 držav, podpisnic večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, izmenjalo na tisoče in tisoče podatkov. Države bodo dobile podatke o finančnih računih svojih davčnih rezidentov v tujini. A med stotimi državami – sporazum jih je po zadnjih podatkih (do 17. avgusta) podpisalo 94, k njegovemu spoštovanju pa sta se zavezali 102 – ni držav nekdanje Jugoslavije, od koder dobiva Slovenija podatke še vedno na podlagi dvostranskega dogovora in večinoma (zgolj) na izrecno zaprosilo.

Množično prijavljanje računov

Prav to pa je pomembna razlika, ki se finančni upravi obeta z mesecem septembrom – vsi podatki bodo tokrat prišli avtomatično, kar pomeni, da bo nadzornika finančnega sistema države preplavilo na tisoče podatkov. Furs bo prejel podatke vseh davčnih rezidentov Slovenije, ki imajo odprt plačilni račun v kateri od držav, sodelujočih pri izmenjavi podatkov, in sicer stanje na računu 31. decembra 2016 in vse dohodke (obresti, dividende in podobno), ki so bili na račun pripisani v minulem letu.

Račune v tujini je prijavilo 35.630 zavezancev, ki so imeli 40.430 računov.

Informacija, da bo Furs ta mesec prejel podatke o računih v tujini, ni skrivnost, ravno nasprotno, na finančni upravi že dlje časa napovedujejo ta trenutek in, kot kaže, uspešno. Do letošnjega avgusta se je število računov v tujini, ki so jih prijavili slovenski rezidenti, v primerjavi s koncem preteklega leta povečalo za 26 odstotkov. Račune v tujini je prijavilo 35.630 zavezancev, ki so imeli 40.430 računov, od tega več kot 28 tisoč fizičnih oseb in nad 12 tisoč pravnih. Že lani se je v primerjavi z letom prej število prijavljenih računov v tujini povečalo za polovico. Za vse omenjene račune – če so ti odprti v državi, ki je pristopila k avtomatični izmenjavi podatkov – bo Furs zdaj dobil podatke o zneskih na računih in morebitnih dohodkih, ki so se vplačali ali pripisali na račune iz lanskega leta.

Shutterstock

Račun v tujini še ni sporen

Sam račun v tujini seveda ni sporen, prav tako ne sredstva, zbrana na njem. Ta tudi sama po sebi niso obdavčljiva, kar pa ne velja za prihodke, kot so obresti, dividende in podobno. Vse te podatke bo Furs avtomatično prejel za leto 2016, če bi se jim porodili kakšni dvomi za minula leta, pa bodo lahko državo, kjer je račun odprt, zaprosili tudi za zgodovino transakcij. Medtem ko zavezanci finančni upravi niso bili dolžni razkrivati višine sredstev na svojih računih v tujini, so bili dolžni razkriti tako lastništvo računov kot dohodke, prejete v zvezi z računi.

Samo letos je Furs na podlagi avtomatične izmenjave podatkov obračunal za tri milijone evrov davka, lani pa 1,1 milijona.

Prav ta del, to so ustvarjeni dohodki, od katerih zavezanci niso plačali davka, naj bi Furs v prvi vrsti zanimal. Vprašanja nedvomno lahko pričakujejo tudi tisti, ki po podatkih finančne uprave v Sloveniji na primer ne razpolagajo in tudi v minulih letih niso razpolagali s prihodki, zdaj pa bi prejeli podatke, da imajo denar na računu v tujini. V tem primeru lahko Furs po uradni dolžnosti uvede postopek odmere davčne obveznosti od nenapovedanih dohodkov ali celo sproži postopke za ugotavljanje izvora premoženja. Če je davčna stopnja za obresti 25-odstotna, je davčna stopnja za premoženje nepojasnjenega izvora 70-odstotna. Razlika je več kot očitna, čeprav je v obeh primerih poleg globe verjetno upravičeno pričakovati še kazen.

Samo letos odmerili dodatne tri milijone

Glede na množično prijavljanje računov v tujini vse od trenutka, ko je Furs začel napovedovati prihajajočo avtomatično izmenjavo podatkov o računih, je takšnih, ki bi jih razkritje še lahko presenetilo, najbrž zgolj peščica. Če bi se dejansko pokazalo razhajanje v podatkih, s katerimi razpolagajo na Fursu danes in s katerimi bodo po pridobitvi podatkov z računov v tujini, pa lastniki teh računov bržkone lahko pričakujejo pošto s finančne uprave. Morda res še ne v oktobru, a prej kot slej verjetno pač. Da bi se izognili ukrepom, velja prijaviti račun – po zakonu je to sicer treba storiti v osmih dneh po odprtju –, prijaviti dohodke (samoprijava) oziroma premoženje. Dejstvo je, da imajo organi držav, ki bedijo nad poravnavanjem davkov, na razpolago vse več podatkov, države pa vse manj razlogov in možnosti, da se izogibajo sodelovanju pri izmenjavi podatkov. Tako je na primer namero k podpisu sporazuma o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih zdaj izrazila celo Panama.

Izmenjava podatkov o finančnih računih je dejansko nadgradnja sistema izmenjave podatkov med državami, ki poteka že nekaj let. Slovenska finančna uprava tako že zdaj prejema iz držav Evropske unije podatke o dohodkih iz zaposlitve, plačilih direktorjem, pokojninah, produktih življenjskega zavarovanja, podatke o lastništvu in dohodkih iz naslova nepremičnin, obrestih, podobno tudi od držav OECD (najemnine, licenčnine in avtorske honorarje, kapitalske dobičke, dohodke umetnikov in športnikov, iz državne službe, dohodke študentov). Samo letos do konca junija je Furs na podlagi avtomatične izmenjave podatkov obračunal za tri milijone evrov davka, lani pa 1,1 milijona.

Shutterstock

Od kod pričakovati največ podatkov?

Na Fursu pričakujejo, da bodo največ podatkov o računih slovenskih rezidentov prejeli iz Hrvaške, Nemčije, Švice in Avstrije, pri čemer velja omeniti, da si je Avstrija tudi tokrat izborila poseben režim. Čeprav je članica Evropske unije, je severna soseda (tako kot vrsta drugih držav) dobila enoletni zamik pri sporočanju podatkov s finančnih računov, kar pomeni, da bi šele leta 2018 posredovala podatke o stanju na računih leta 2017. Kljub temu so se odločili, da bodo podatke razkrili že letos, a državam, iz katerih prihajajo lastniki finančnih računov v Avstriji, ne bodo razkrili vseh, temveč zgolj tiste, odprte med 1. oktobrom in 31. decembrom 2016. Podatke o vseh drugih računih, tudi tistih, odprtih v preteklosti, bodo posredovali septembra prihodnje leto. Naj spomnimo, da si je Avstrija tudi pri izmenjavi podatkov o obrestih priborila prehodno obdobje in tako s sistemom davčnega odtegljaja obračunavala 35-odstotni davek, 75 odstotkov tega pa (v zameno za anonimnost) nakazala državi, katere rezident je bil prejemnik dohodkov.

Posebna obravnava »pasivnih« družb

Ne le podatkov o računih fizičnih oseb, kot smo pojasnili v uvodu, bo Furs prejemal tudi podatke o finančnih računih pravnih oseb, za določeno skupino slednjih pa še podatke o njihovih lastnikih. Med državami, ki poročajo, je tudi – za Slovenijo zanimiv – Liechtenstein. Zakaj Liechtenstein? Tam so se zadnja leta pogosto izgubile sledi lastništva katerega od slovenskih podjetij, čeprav so državo sredi Alp v zadnjem času dejansko pospešeno nadomeščale kakšne druge, bolj eksotične države, province ali drugače opredeljena ozemlja z lastnimi zakonitostmi.

94 držav je po zadnjih podatkih podpisalo sporazum.

Posebnemu nadzoru bodo namreč podvržene pravne osebe, tako imenovani pasivni nefinančni subjekti (zanje se uporablja kratica NFS), ki so opredeljeni kot subjekti, ki več kot polovico dohodkov ustvarijo iz naslova pasivnih dohodkov (dividend, obresti, najemnin, licenčnin, presežkov iz naslova valutnega tveganja itd.). Preprosto povedano, to so subjekti, ki ničesar ne proizvajajo, ustvarjajo, ampak se na njihove račune steka denar od lastništva, najemnin, dividend in podobno. Za vse takšne družbe bodo morale finančne institucije poročati tudi o tem, kdo so osebe, ki jih obvladujejo, in ti podatki bodo šli državam, iz katerih te osebe prihajajo. Razlog je preprost – tovrstne družbe, ki se jih pogosto opisuje tudi kot poštne nabiralnike, so bile prepoznane kot bolj tvegane za morebitno utajo davkov.

Jasnega odgovora na vprašanje, kaj lahko Slovenija s pridobitvijo množice vseh teh podatkov v resnici pričakuje in kakšen dodaten finančni izplen si lahko obeta, ni. Dejstvo medtem je, da postaja svet vse manj toleranten za takšne in drugačne načine in oblike davčnih utaj, celo nekdaj povsem legalnih davčnih optimizacij, a kljub temu bi bilo hkrati verjetno iluzorno pričakovati, da ne bo volja, kot že tolikokrat doslej, tudi tokrat skušala najti poti.

Shutterstock

Info

Katere račune natančno je treba prijaviti?

Prijaviti je treba vse plačilne račune v tujini, četudi so namenjeni zgolj prejemanju štipendije, plačevanju stroškov počitniških hiš, četudi se z njimi že dlje časa ni poslovalo, četudi na njih ni obdavčljivih dohodkov ... Ni pa treba prijaviti varčevalnih, trgovalnih računov, hranilnih knjižic in podobnega.

Kakšne so kazni, če račun ni prijavljen?

Globa za fizično osebo je od 200 do 1200 evrov, za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000, za pravno osebo pa od 1200 do 30.000 evrov.

Katere račune bo Furs prejel z avtomatično izmenjavo podatkov?

Podatke o finančnih računih finančnih institucij (bank, hranilnic, borznoposredniških hiš, investicijskih družb, vzajemnih skladov, zavarovalnic), kot so depozitni računi (transakcijski, poslovni, čekovni, varčevalni), skrbniški računi itd., ki jih imajo slovenski rezidenti v tujini.

Iz katerih držav bodo poslali podatke o računih?

Seznam držav, ki se še dopolnjuje, je dostopen na spletni strani OECD na povezavi: www.oecd.org/ctp/exchange-of-tax-information/mcaa-signatories.pdf.

Za koliko časa nazaj lahko Furs pri morebitni utaji davka preveri finančne račune in stanje na njih?

Furs je pri odmeri davka praviloma omejen s petletnim relativnim in desetletnim absolutnim zastaralnim rokom.