Prototip robotiziranega zunanjega okostja pomagal invalidom spet hoditi

Robotska obleka z uporabo določenih možganskih senzorjev prevaja možganske signale uporabnika v gibanje prizadetih okončin. Zunanje robotsko okostje ali eksoskelet so na začetku definirali kot zaščitno ali podporno lupino. V zadnjem času pa znanstveniki ekoskelet predstavljajo kot zunanji okvir, ki ne le podpira, ampak tudi robotsko simulira in izboljšuje gibanje telesa.

Globalni proizvajalci robotskih zunanjih okostij v večini ciljajo na paralizirane ljudi. Ne trdijo, da so eksoskeleti zdravilo, lahko pa so praktična pomoč, ki invalidom omogoča večjo mobilnost.

Študent verjame, da bi bila njegova naprava v Egiptu potencialno med prvimi te vrste. Pravi, da je bilo njegovo robotsko zunanje okostje zasnovano za ljudi s posebnimi potrebami, vključno s paraplegiki in kvadriplegiki. Osemnajstletni srednješolec pravi, da je opravil obsežne raziskave v centrih za fizioterapijo, se posvetoval z možganskimi kirurgi in se pred začetkom oblikovanja okostja izobraževal v mehatroniki.

Mansour je kupil aluminij in pločevino od lokalnega trgovca, kable pa iz supermarketa v svojem naselju. Z njimi je svojo sobo pretvoril v improviziran laboratorij. Ročno je razrezal pločevino in kable ter jih sestavil v eksoskelet, ki ga napajajo kisikovi cilindri. V naslednji fazi Mansour namerava uporabiti manj materialov in povečati težnostno kapaciteto.

Hamada je sicer že zaprosil za patent. Patentne prijave pa se po podatkih egipčanskega urada za patente odobrijo samo, če vlagatelji dokažejo novost, ustvarjalnost in možnost izdelave njihovih modelov. Če Hamadi odobritev patenta uspe, se bo uvrstil med najmlajše znanstvenike/proizvajalce robotskih zunanjih okostij na svetu.

Videopredstavitev robota si oglejte na Goodlife.