Propad Todorićevega imperija ali nakupovanje prihodnosti

Največjemu slovenskemu trgovcu Mercatorju in njegovemu hrvaškemu lastniku Agrokorju se je zalomilo predvsem na dveh področjih: sesul ju je poslovni model rasti s posojili in napadli so ju nemški diskontni trgovci. Model diskontarjev napoveduje podobo trgovine v prihodnosti, je prepričan Branko Žibret iz svetovalne družbe AT Kearney.

Tako Mercator kot Agrokor se nista dovolj hitro in uspešno odzvala na prodor nemških diskontarjev, kot sta Hofer in Lidl. »Diskontarji imajo vse trgovine popolnoma enake, manjše in z manj izdelki,« pravi Žibret. V primerjavi s klasičnimi trgovinami imajo diskontarji manj osebja, manj izdelkov, manj kompleksne procese in seveda veliko manjše stroške ob primerljivi kakovosti ponudbe. To pomeni izjemen cenovni pritisk na klasično maloprodajo.

Kaj čaka trgovce

Trgovci se prilagajajo zlasti trem trendom:

1. Staranje prebivalstva: Ker je vožnja na rob mesta v veliko nakupovalno trgovsko središče za starejše ljudi ovira, rastejo manjše trgovine za vogalom. Veliki nakupovalni centri s tem izgubljajo svoj delež.

2. V manjših trgovinah prevladujejo predvsem manjši, a zato pogostejši nakupi.

3. Veča se število nakupov po spletu.

Leon Vidic

Branko Žibret: Daljše ko bo zdravljenje Agrokorja, več bo težav za Mercator

»Bolj ko se bo vlekla sanacija Agrokorja, bolj bo pridobivala konkurenca. Agrokor in Mercator se bosta ukvarjala sama s seboj, ne pa s kupci,« napoveduje Žibret. »Če bodo težave s plačili dobaviteljem, bo težava tudi v ponudbi izdelkov.« Pričakuje pa tudi, da bodo dobri kadri začeli odhajati, tako iz Agrokorja kot iz Mercatorja.

Zakaj diskonti rastejo?

»Očitno so imeli diskontni trgovci zdravo ravnotežje med organsko rastjo in zadolževanjem, njihov model je očitno bolj vzdržen. Agrokor je rastel s kreditnim financiranjem, zato se mu je zdaj zalomilo,« pojasnjuje Žibret. Enaka zgodba s pretiranim zadolževanjem je tudi Tuš.

Kakšne bodo trgovine leta 2020?

Žibret je prepričan, da bo v prihodnjih treh letih nastalo še več diskontov, zato pa se bodo občutno spremenili tudi veliki trgovski centri. Meni, da novih klasičnih trgovcev ne bo na naš trg, razen če bosta Mercator in Tuš dobila novega lastnika. Rasla pa bo internetna prodaja in s tem odpirala prostor novim ponudnikom.

Leon Vidic

Peter Polanič: Priložnost je v segmentaciji naših izdelkov

»Marsikdo se danes škodoželjno 
in privoščljivo nasmiha ob Agrokorjevih težavah. Toda ne verjamem, da bo položaj za slovenske in hrvaške dobavitelje v prihodnje tako dober, kot je bil do zdaj. Ne glede na vse lastnosti je Ivica Todorić vendarle imel posluh za regijo. Bojim se, da njegov naslednik tega ne bo imel,« pravi Peter Polanič, direktor živilskopredelovalne družbe Panvita.

»Odkar je Agrokor prevzel Mercator, smo imeli v Panviti desetodsotno letno rast. V treh letih smo tako skupno prodajo Mercatorju in na hrvaški trg povečali za tretjino,« pravi Polanič. Prepričan je sicer, da se dobaviteljem obseg povpraševanja zaradi Agrokorjevih težav ne bo zmanjšal, priložnosti zanje pa vidi predvsem v segmentaciji njihove ponudbe. »Potrošniki ne dajejo več prednosti zgolj enemu trgovcu, temveč kolobarijo med vsemi.«

Kako bo sprememba pri trgovcih vplivala na dobavitelje?

»Dvomim, da bo prevladal poslovni model diskontov. Bolj sem prepričan, da bo prišlo do konvergence obeh modelov: diskonti bodo postajali podobni klasičnim trgovcem, povečali bodo število izdelkov v ponudbi, tudi izboljšali kakovost svojih storitev, klasični trgovci pa se bodo pri zmanjševanju stroškov približevali diskontnim modelom.«

Tine Kračun: Nič več ne bo tako, kot je bilo

»Koncern Agrokor z vsemi svojimi hčerinskimi družbami zaposluje več kot 60.000 ljudi, poleg tega je nanj posredno vezanih veliko dobaviteljev. Vsakršna kriza tako velikega sistema lahko povzroči obsežna odpuščanja in zamude pri izplačilu plač,« opozarja direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun.

»Kriza v Agrokorju vpliva na gospodarsko stanje v regiji, ki je že tako šibko, in ima zato velik vpliv na politično stabilnost regije. Težave tako velikega gospodarskega subjekta imajo multiplikativne učinke tudi na družbeno stabilnost v regiji,« opozarja Kračun. Po njegovih besedah zato ne preseneča, da je že ves čas stališče hrvaške vlade, da bo storila vse, da Agrokorjeve težave ne bi destabilizirale hrvaškega gospodarstva. Napoveduje tudi, da bo zanimivo spremljati, ali se bo zaradi ruskega financiranja Agrokorja okrepil ruski vpliv v regiji.

Leon Vidic

Kakšne spremembe pa naznanjajo Agrokorjeve težave za domače lastništvo?

»Hrvaško lastninjenje državnega premoženja je do zdaj potekalo nemoteno. Medtem ko se je v Sloveniji boj proti tajkunom začel pred desetletjem, so ti na Hrvaškem in v sosednjih državah še naprej krepili svoj položaj. Ivica Todorić je bil simbol domačega lastništva. Težave z Agrokorjem in sprejemanje posebnega zakona zanj bodo zagotovo vplivali tudi na preostalo domače hrvaško lastništvo. Je pa treba poudariti, da na Hrvaškem ni domačih bank. Zagotovo pa bo trenutna situacija spremenila hrvaško poslovno okolje. Kako, je v tem trenutku nemogoče napovedati,« meni Kračun. 

Brez škrg se pod vodo ne da dihati – niti za Agrokor

Največji hrvaški koncern Agrokor na leto ustvari približno šest milijard prihodkov. Problem je, ker toliko znašajo tudi njegove finančne obveznosti do bank in dobaviteljev;

Agrokor ima namreč več kot tri milijarde evrov posojil pri bankah. Več kot dve milijardi evrov dolguje dobaviteljem. Njegove skupne obveznosti so na zadnji dan lanskega tretjega četrtletja znašale več kot šest milijard evrov.

Za primerjavo: lanski slovenski proračun je imel okoli 8,6 milijarde evrov prihodkov, torej je imel imperij »Gazde«, kot kličejo Todorića, samo 30 odstotkov manj prihodkov kot slovenska država. A v nasprotju z Republiko Slovenijo, ki si je za svoje potrebe morala izposoditi še približno 800 milijonov evrov, je imel Ivica Todorić dobiček. Toda skrb vzbujajoče majhnega.

Analiza podjetja za poslovne informacije in finančne podatke Bisnode opozarja, da so prihodki v prvih devetih mesecih lani, kasnejših podatkov še ni, padli za 2,3 odstotka v primerjavi z istim obdobjem predlani. Dobiček se je zmanjšal z 225 milijonov na zgolj 
53 milijonov.

Agrokor zaposluje 60.000 ljudi, po podatkih družbe Bisnode je razrez naslednji: 29.400 na Hrvaškem, približno 12.000 v Sloveniji, 11.400 v Srbiji, 5400 v BiH, približno 2000 v drugih državah.