Proizvodnja za nacionalni razvoj in obstoj

Po tem dejstvu bi razvoj tehnologije (to pomeni posredno industrije) čim bolj upočasnili ali kar odstranili. Selili naj bi proizvodne obrate – s tehnologijo vred seveda, čim dlje stran, najbolje na drugi konec sveta. Ustvarili bi storitveno družbo, to pomeni družbo s čim manj zaostale, umazane in podobne (negativni pridevniki vsekakor) industrije, v kateri bi bila tehnologija obrobnega pomena. Sovraštvo do tehnologije in strah do nje, skupaj s tehnološko nepismenostjo, je zakoreninjen, žal, v številnih posameznikih pri nas in drugje.

Po zadnji recesiji je postalo očitno, da industrija ohranja in vleče evropsko ter slovensko gospodarstvo. Nemška vlada je zato leta 2012 predstavila koncept reindustrializacije pod imenom industrija 4.0 z jasno opisanimi fizičnimi smernicami razvoja in skupaj s predpostavko, da naj bi v desetih letih industrija 4.0 ustvarila dodatnih 390.000 delovnih mest, demantirala storitvene propagandiste. Podobno je storila EU s strategijami reindustrializacije. Avtomatizacija ozko in kratkoročno zmanjšuje število delovnih mest najmanj v industriji, a širše in srednjeročno istočasno odpira nova, največ v industriji in delno tudi v storitvah.

Shutterstock

Avtomatizacija v industriji ohranja delovna mesta

Kljub visoki stopnji strojne avtomatizacije je v industriji še vedno veliko delovnih mest. Poglejmo realni primer: Revoz v Novem mestu je visoko avtomatizirana proizvodnja, ki zaposluje več kot tisoč delavcev. Po vsej Sloveniji je še veliko manjših proizvajalcev s skupaj več sto zaposlenimi, ki izdelujejo dele za avtomobile v Revozu. Več sto jih opravlja tudi storitve zanj. Če v Revozu ne bi nenehno uvajali posodobitev in povečevali avtomatizacije, bi lastniki tovarno kot nekonkurenčno preselili ter izgubili vsa delovna mesta v podjetju in pri kooperantih naenkrat. Teh ni mogoče nadomestiti s povečevanjem storitev. Avtomatizacija je torej nujni pogoj za preživetje večine celih industrijskih podjetij in s tem ohranitve več deset tisoč delovnih mest. Tega se v industriji zavedajo od vodstva do zaposlenih in sindikatov, zato proizvodno avtomatizacijo podpirajo. Napačno je zavajanje storitvenega lobija z alarmantnimi podatki o izgubah delovnih mest zaradi tehnologije. Treba je upoštevati tudi drugo stran bilance: koliko delovnih mest podjetje izgubi, če tehnologije ne posodablja, to pa lahko pomeni tudi stečaj podjetja in izgubo delovnih mest. Izguba nekaj delovnih mest zaradi tehnologije je majhna in se v industriji kompenzira večinoma s povečevanjem poslovanja, zato večinoma nihče ne izgubi dela. Posodobljena proizvodnja večinoma kmalu dobi več naročil, zato začne delovne sile lahko celo primanjkovati.

Postavlja se tudi vprašanje, od kod velika zaposlenost v proizvodnji kljub nenehnemu povečevanju števila robotov. Robotizacija ni več najpomembnejši del četrte industrijske revolucije, saj so jo izvajali štirideset let med trajanjem tretje revolucije. Pravilen industrijski razvoj poteka tako, da se izdelki in proizvodnja razvijajo hkrati. Programu izdelkov je treba nenehno zviševati stopnjo kompleksnosti, kar določa tudi nova strategija razvoja pametnih izdelkov v četrti revoluciji.

Strategija pametnih izdelkov

Z Industrijo 4.0 in njeno strategijo pametnih izdelkov se bo število delovnih mest v EU povečalo za več sto tisoč.

Če se število izdelkov na leto ne povečuje tako kot v zreli avtomobilski industriji, podjetje povečuje število sestavnih delov, ki jo zahteva strategija pametnih izdelkov. Na primer: avtomobili so zdaj precej kompleksnejši ali, povedano skladno s četrto revolucijo, vse pametnejši. Kupec je v trgovini zasut z množico mogočih (pametnih) dodatkov, veliko jih je pa že vgrajenih v osnovni različici. Avtomobili v preteklosti pa, na primer, še niso imeli serijsko vgrajenega ABS-sistema (protiblokirni zavorni sistem, ki se serijsko vgrajuje v vse avtomobile v EU od leta 2004). Za vgradnjo tega sistema, mora proizvajalec magnetov izdelati magnete za senzorje vrtenja koles.

Drugi proizvajalec izdeluje senzorje za ABS, proizvajalec kablov ustrezne kable za povezavo senzorjev do računalnika, proizvajalec kovinskih izdelkov izdeluje zobate vence. Računalnike ABS izdelujejo proizvajalci v elektronski industriji, te programirajo programerji. Naslednji dobavitelj izdeluje hidravlični prekinjevalec. V proizvodnji avtomobilov so robotizirali varjenje karoserij in tako ukinili nekaj mest, delavce pa so zaposlili v montažo novih ABS-sistemov. Tako se je povečala stopnja avtomatizacije proizvodnje, avtomobil je postal kompleksnejši z večjo vrednostjo, nihče ni bil odpuščen in povečala se je dodana vrednost na zaposlenega. Nastala so nova delovna mesta in tudi velika dobaviteljska podjetja za vse naštete komponente ABS-sistemov s skupaj več tisoč novimi delovnimi mesti tudi v več državah. Polovico toliko so se povečale tudi storitve z novimi delovnimi mesti. Zdaj pa pozor! Strategija pametnih izdelkov predvideva razvoj in vgradnjo podobnih pametnih sklopov kot ABS v skoraj vse izdelke, kjer je to mogoče. Tako se bo z industrijo 4.0 in njeno strategijo pametnih izdelkov število delovnih mest ne samo v Nemčiji, ampak v EU – nekatere dele morda lahko dobimo tudi pri nas – povečalo za več sto tisoč. Posledično se bo povečala tudi rast BDP in dodana vrednost v industrijskih državah.

Pametni izdelki ustvarjajo tudi nove storitve

Malo znano je, da industrija ustvarja nova delovna mesta tudi v storitvenih dejavnostih. Na primer: drugo industrijsko revolucijo je sprožil izum tekočega traku Henrija Forda. Povzročil je, da je avtomobil postal komercialno uporaben izdelek. Masovna proizvodnja avtomobilov je pomenila razvoj novih delovnih mest ne samo v proizvodnji v Detroitu, številnih avtodelov okoliških dobaviteljev, ampak tudi v storitvah, kot so prodaja avtomobilov, avtoservisi, pralnice, avtošole, zavarovalnice z obveznim avtozavarovanjem, bančništvo s krediti za nabavo avtomobilov (kar je tudi izumil Henry Ford), lizing, bencinske črpalke, razbohotila se je naftna industrija, cestna infrastruktura, taksiji, avtoprevozniki, transport, prometna policija, družbe za vzdrževanje cest, kot je Dars, avtoelektronika, avtoračunalniki, navigacijski sistemi itd. Transport omogoča turizem, saj je najprej potreben prevoz turistov, turizem povečuje gostinstvo, transport omogoča rast trgovine, saj ta temelji na prevozu blaga ... Skratka, razvoj industrije povzroča rast storitev.

Približno polovica storitev je neposredna posledica industrije, veliko storitev je posredna posledica industrije. Z ukinitvijo vsakega industrijskega podjetja izgine za še polovico toliko storitev. Če gospodarstvo obravnavamo kot živ organizem, potem je industrija srce gospodarstva. To je tisto, kar so storitveni ekonomisti in svetovalci politikov iz storitvenega lobija prezrli. Tehnološki razvoj se izvaja v razvojnih oddelkih industrije z desetinami in stotinami inženirjev, povezani so tudi z inštituti in fakultetami. Storitve nimajo razvojnih oddelkov, zato industrijski razvojni oddelki pomenijo jedro razvoja cele države in družbe. Storitve se razvijajo tako, da se prilagajajo spremembam, ki jih povzroča industrijski razvoj. Razvojnih oddelkov ne potrebujejo, ker jih imajo posredno v industriji. Storitveni lobi pravega razvoja ne pozna. Industrija v Sloveniji pomeni 20 odstotkov bruto družbenega produkta, zato storitveni lobi trdi, da je manj pomembna kot storitve. Če gospodarstvo razumemo kot živ organizem, pomeni industrija srce in možgane organizma.

Trditve v smislu, možgani in srce sestavljajo samo 20 odstotkov organizma in so manj pomembni, so neutemeljene. Res je prav nasprotno. Vse drugo lahko zmanjšamo, srce – proizvodnjo – pa moramo krepiti in možgane – razvojne oddelke v industriji – čuvati, ker jih drugje ni, čim bolj razvijati kot jedro nacionalnega razvoja in obstoja. Jedro razvoja industrije, celotnega gospodarstva in celo družbe je v razvojnih oddelkih industrije. Razvoj nima sedeža na fakultetah in inštitutih, tam je jalov, ker nima drugih potrebnih poslovnih funkcij od prodaje do proizvodnje in nima neposredne povezave s trgi kupcev in dobaviteljev.

Najcelovitejši in najoptimalnejši razvoj celotne dežele neka država lahko doseže s celovitim strateško vodenim razvojem industrije, ki usklajeno povečuje stopnjo kompleksnosti programa izdelkov – razvoj pametnih izdelkov in istočasno postopen razvoj pametnih tovarn. Tako se povečuje dodana vrednost – plače, amortizacija in dobiček v podjetjih, povečuje se zaposlenost in število manjših rastočih izdelovalcev komponent v regiji, povečuje se tudi storitveni sektor in zaposlenost v storitvah. Z davki in prispevki omenjenih se polni proračun, ki povzroča razvoj zdravstva, šolstva, sociale, pokojnin, cest, železnic, vojske policije itd. ter države kot celote. In prav to vključuje načrt industrija 4.0, ki se z veliko navdušenostjo izvaja že tretje leto v Nemčiji. Prevzela ga je celotna EU in ves razviti svet. Industrija 4.0 je usmerjena v razvoj pametnih izdelkov in pametnih tovarn sočasno.

V Sloveniji in tudi v nekaterih drugih državah v gospodarskem razvoju prevladuje storitveni lobi. Ta se trudi razvijati storitve, hkrati pa industrijo predstavljati v negativni luči.

Če v Sloveniji digitalizacije industrije ne bi izvedli, bi bile posledice katastrofalne. Storitve so lokalno pomembne, skoraj ne ustvarjajo izvoza, z digitalizacijo pa niso ogrožena. Izvozna industrija je izpostavljena globalnemu trgu in je ogrožena, če ne bo digitalizirana. Industrijska podjetja, ki revolucije ne bodo izvedla, bodo nekonkurenčna in jih bodo lastniki preselili ali bodo najverjetneje zrela za stečaj. Tako bi v Sloveniji izgubili na desetine ali celo stotine industrijskih podjetij, to pomeni več deset tisoč delovnih mest v industriji in pol toliko še v storitvah. Če industrija 4.0 v desetih letih ne bi bila izvedena, bi Slovenija lahko ostala tudi brez do 20 milijard izvoza in pol toliko prihodka v storitvah ter z zelo veliko brezposelnih. Storitveni lobi je celo prepričan, da pomeni napredek gospodarstva. Z zmanjšanimi prihodki v proračun bi se zrušila tudi država in prešli bi v stanje, podobno grškemu. To se nam je skoraj že zgodilo kot opomin, a so mnogi že pozabili. Naloga ne samo politikov in menedžerjev, posebno v industriji, ampak vseh državljanov je, da začnemo z industrijsko revolucijo po konceptu industrija 4.0 usklajeno ter načrtovano z razvojem pametnih izdelkov in pametnih tovarn.

Ker v državnih službah prevladujejo kadri iz storitvenega lobija, ki nikoli niso delali v razvoju izdelkov in proizvodnje, industrije 4.0 ne morejo organizirati ali voditi. Ustanoviti moramo ločeno industrijsko ministrstvo ali direktorat za reindustrializacijo, ki bo industrijsko revolucijo ustrezno organiziral, usmerjal in pomenil še večje sinergijske učinke za še več delovnih mest in višje plače ter posredno za razvoj storitev in vse družbe. Industrija 4.0 ni znanstvena fantastika ali nekaj, kar se bo zgodilo drugim, sami jo moramo izvesti čim prej in poskrbeti za svoj obstoj v globalnem svetu.

Mag. Gorazd Rakovec, svetovalec za inženiring Industrije 4.0