Proizvajalci pnevmatik med največjimi dobičkarji

Danes si je kar nekako težko predstavljati, da so bili pred odkritjem pnevmatik dolga stoletja njen najbližji približek jekleni obroči kot edina rešitev in zaščita za leseno kolo pri vozovih in drugih prevoznih sredstvih. Šele izum vulkanizirane gume, za očeta katere se v odsotnosti zgodovinske razsodbe potegujeta Thomas Hancock ali Charles Goodyear – oba sta zaznamovala industrijo, v kateri se še zdaj prodajajo pnevmatike z imenom enega in drugega – je omogočil novo stopnjo v razvoju prevoznih sredstev, ki je v slabih dveh stoletjih privedla do inženirsko dovršenih pnevmatik, za različne inkarnacije katerih se uporablja več kot dvesto različnih surovin.

Njihova prava kombinacija pomeni, denimo, da je za kolesarja med vratolomnim spustom za varen nagib v ovinek dovolj že nekaj kvadratnih centimetrov stika gume z asfaltom, da polno naloženo tovorno vozilo tudi po slabih cestah lahko zanesljivo prepelje tovor na cilj, ki je več tisoč kilometrov daleč, ali pa da vozniku uspe še pravočasno ustaviti avtomobil pred prehodom za pešce.

Aleš Černivec

Zimska obutev dražja od letne

Kljub temu se bo nakup zimskih pnevmatik, ki jih morajo vozniki te dni obuti svojim avtomobilom, mnogim zdel predvsem nepotreben strošek. Je že tako, da je potrošnikom velikokrat lažje nameniti dvesto evrov za najnovejši model tekaških športnih copat, kakšno novo elektronsko »igračo« ali sončna očala kot za nove pnevmatike, čeprav so pogosto edina razlika med varnim prispetjem na cilj in neprijetnim srečanjem z obcestnim jarkom, drevesom, nasproti vozečim avtomobilom ali katero drugo, za udeležence v prometu velikokrat smrtno nevarno oviro. Četverica novih zimskih pnevmatik standardne dimenzije (205/55/R16) bo voznika stala od 150 evrov za najcenejše v ponudbi kitajskih proizvajalcev, ki jih vulkanizerji ponavadi odsvetujejo, pa do veliko več kot 500 evrov. Cena štirih pnevmatik, ki se redno uvrščajo na vrh različnih testov znaša pri slovenskih spletnih trgovcih okoli 320 evrov, ne glede na to, ali je na strani odtisnjen napis Continental, Goodyear ali Dunlop. Nekoliko več stanejo zimske pnevmatike drugih velikih proizvajalcev, kot so francoski Michelin, italijansko-kitajski Pirelli in japonski Bridgestone.

Toda vsem je skupno nekaj: zimske pnevmatike so, sodeč po ponudbi slovenskih spletnih trgovin, povprečno dražje za več kot desetino, medtem ko se cene ponekod razlikujejo tudi za več kot 50 odstotkov – tak primer sta na testu nemške revije Auto Bild najbolje ocenjeni letna in zimska pnevmatika japonskega proizvajalca Bridgestone.

Vprašanje je, zakaj takšne razlike? »Pri izdelavi zimskih pnevmatik uporabljamo zmesi, ki so tehnološko zahtevnejše in pomenijo posledično večji strošek v proizvodnji,« je odkril del ozadja za višjimi cenami zimskih pnevmatik Matej Zavrl, glavni direktor podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires. Zimske pnevmatike zahtevajo novejše tehnologije, inovativnejše pristope in surovine višjih kakovosti, saj morajo zagotavljati odličen oprijem in kratko zavorno pot na mokrih cestah, po snežni brozgi, snegu in ledu, kar se seveda kaže v rezultatih, ki jih dosegajo na testih in tudi v njihovi končni ceni. »Potrošnikom kljub temu priporočamo, da se pred nakupom poučijo o vseh dodatnih merilih, ki bodo odločilni pri izbiri prave pnevmatike. Družba Goodyear Dunlop prouči, denimo, več kot 50 lastnosti pnevmatike, medtem ko jih neodvisni testi avtomobilskih klubov običajno upoštevajo le do 15,« je opozoril Zavrl.

Kdo si odreže največji kos pogače

Nemški Continental je lani ustvaril dvakrat višjo maržo kot slavni Mercedes Benz.

Dober nasvet pri nakupu lahko priskrbijo tudi vulkanizerji, ki se vsak dan rokujejo s pnevmatikami. Ne nazadnje tudi zato, ker od prodaje pnevmatik pravzaprav nimajo veliko. »Cene na spletu so pogosto nižje kot pri distributerju, zato si obračuna marže pogosto ne moremo privoščiti,« je dejal eden od vulkanizerjev z gorenjskega konca. Tistih 20, 30 ali 40 evrov, kolikor zaračuna za delo pri menjavi pnevmatik, je vrednih veliko več od zaslužka pri prodaji štirih pnevmatik. Zato pa imajo toliko višje marže drugi igralci v verigi, med katerimi so v zadnjem obdobju še posebno uspešni proizvajalci pnevmatik.

Gumarska divizija nemškega industrijskega velikana Continental je, na primer, lani uresničila več kot dvajsetodstotno maržo iz poslovanja (oziroma maržo EBIT). Ameriški Apple, ki je znan po zelo visokih maržah, je v istem času dosegel malo več kot 30-odstotno maržo, nemški Mercedes Benz pa je po drugi strani s »komaj« desetodstotno maržo EBIT močno zaostal za proizvajalcem pnevmatik, ki opremlja marsikateri njegov model.

Razlogov za to je več. Eden najpomembnejših so gotovo nizke cene na surovinskih trgih. Naravna guma, ki pomeni od 40 do 50 odstotkov stroškov proizvodnje pnevmatik, je zdaj skoraj štirikrat cenejša kot leta 2011, ko je gumarska divizija Continentala dosegala okoli 13-odstotno maržo. Če so cene na singapurski borzi še na začetku leta 2011 znašale približno 60 dolarjev za kilogram gume, so zdaj pri 17 dolarjih. Pnevmatike se v tem času niso pocenile niti približno za toliko.

Rastoči trg

Tako ugodne razmere ne bodo trajale večno. Na Japonskem, kjer domuje največji svetovni proizvajalec pnevmatik, in drugod v jugovzhodni Aziji so, na primer, kmetje že začeli opuščati plantaže kavčukovcev v iskanju donosnejših pridelkov. A vse dokler povpraševanje po gumi ne bo preseglo ponudbe, bo celotna gumarska panoga ustvarjala dobre poslovne rezultate. Michelin, ki po navedbah Bloomberga načrtuje povprečno 15-odstotno maržo vse do leta 2020, naj bi samo zaradi nizkih cen gume letos ustvaril okoli 400 milijonov evrov višji čisti dobiček – lani je celotni dobiček dosegel 1,16 milijarde evrov.

Aleš Černivec

Uspešno leto je tudi za »slovenskim« gumarjem. »Na lokalnih trgih smo prodali skoraj dva odstotka več pnevmatik kot leta 2014, in sicer 2,3 milijona. Obseg proizvodnje se je zaradi večjega povpraševanja zunaj lokalnih trgov povečal za več kot štiri odstotke. To je skupaj z boljšo strukturo prodajnega programa pripomoglo k povišanju čistega dobička na 6,7 milijona evrov,« je ponosen Zavrl. Povečanemu povpraševanju bodo sledili tudi z nadaljnjimi vlaganji v proizvodni obrat, ki bodo letos dosegla 8,5 milijona evrov. Goodyear je do zdaj v Sloveniji opravil skoraj 230 milijonov evrov vlaganj.

Naložbe se za zdaj obrestujejo večini gumarjev, ki ob višjih maržah tudi več prodajajo, kar je po oceni analitikov posledica tesne povezanosti z okrevajočo avtomobilsko industrijo, ki je, na primer, samo v Evropi lani prodala skoraj desetino več novih avtomobilov, in sicer 13,7 milijona. Po podatkih združenja evropskih gumarjev ETRMA je bilo v EU lani prodanih 203 milijone pnevmatik ali približno deset milijonov več kot leto prej. Poceni gorivo in s tem več prevoženih kilometrov pa naj bi vsaj še nekaj časa prinašala dobre prodajne številke industriji, ki po svetu na leto proda skoraj 1,7 milijarde pnevmatik.