Prodali smo tudi letališče …

Slovenija ni prodala le nacionalnega letalskega prevoznika, ampak tudi brniško letališče. Če med večino ekonomske stroke velja konsenz, da prodaja letalskega prevoznika ni bila napaka (mnenja o načinu prodaje so sicer bolj deljena), pa je ob tem, da smo prodali letališče (kakor za zdaj kaže, sicer boljšemu kupcu kot Adrio Airways), več dvomov, ali je šlo za pravo odločitev.

Dr. Aleš Groznik z Ekonomske fakultete: »Pri prodaji letališča imam več zadržkov. Države letališča le stežka prodajajo, ker je to vendarle ključna infrastruktura. Bolj smiselno je uporabiti model, po katerem država ključne infrastrukturne objekte, kot so letališča, pristanišča, ceste in železnice, obdrži v svoji lasti in s tem omogoči podjetniški razvoj logističnih storitev. Poudariti pa je treba, da bi morala država izhajati iz strateških usmeritev in se na podlagi teh odločati, katero infrastrukturo želi imeti v lasti in katere storitve želi razvijati.«

Dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete: »Nemški lastnik letališča se sicer zdi soliden, letališče se razvija, tako pri potniškem kot tovornem prometu, z gradnjo novega terminala bodo odpravili še nekatera ozka grla. A kljub temu gre za tipično nemškega lastnika, ki je konservativen in se zgolj počasi odziva na spremembe v panogi, nikakor pa od njega ne moremo pričakovati, da bo ustvarjal trende oziroma da bo sam po sebi zelo naklonjen udejanjanju nekih dolgoročnejših in širših nacionalnih strategij. Še bolj nerodno smo se zadeve lotili na mariborskem letališču, kjer je očitno država kitajskim investitorjem obljubljala marsikaj, tudi spremembo prostorskega načrta, a na koncu iz vsega skupaj ni bilo nič. To je neresno in škodljivo za vse. S takšnim nepremišljenim ravnanjem mečemo slabo luč na celotno državo. Vse pa je posledica tega, da se dela stihijsko, brez strategije. Žal.«