Prinesi tisto steklenico

Od prvih civilizacij je vino del ljudske kulture in običajev. V antiki, še posebno v Sredozemlju, je bilo vino sestavni del vsakdana, v dobi srednjeveških epidemij je skoraj zamenjalo vodo. Rimski književnik Plutarh je celo zapisal, da je »vino med pijačami najkoristnejše, med zdravili najokusnejše in med hrano najprijetnejše«. V Sloveniji je v register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) vpisanih 15.670 hektarov vinogradov, pridelek pa je redno prijavljen iz slabih 14.000 hektarov, piše v poročilu Stanje na področju vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, ki so nam ga posredovali s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Leta 2014 je bilo izvoženega 7,6 milijona litrov. Iz poročila je razvidno, da so najpomembnejši trgi za slovensko vino Nemčija, ZDA, Hrvaška, Nizozemska, Bosna in Hercegovina ter v zadnjih letih Češka.

Tradicija pridelave vina v Sloveniji sega v obdobje okoli leta 1500, odlikuje pa jo visoka kakovost, je na svoji spletni strani Blue Danube Wines zapisal Frank Dietrich, ki slovensko vino (Batiča, Črnka, Kabaja, Martinčiča, Santomasa in Štoke) že več kot desetletje izvaža v ZDA.

Zapuščino pridelave vina so Slovenci odnesli tudi s seboj po svetu. Franc Dusak, čigar oče je rodno Belo krajino zapustil v 70. letih, pomeni prvo generacijo Slovencev v ZDA, ki v kalifornijski dolini Nape (Napa Valley) kot »master wine maker« svoje poslanstvo nadaljuje v spletnem podjetju Nakedwines.com, vinarni z angelskimi investitorji. Ti vsak mesec prispevajo denar v zameno za »dobre cene in odlično vino«. Vino prodajajo po spletu, brez posrednikov, zato je 40 odstotkov cenejše kot v trgovini. Poleg tega trži tudi svojo znamko vina z imenom Franc Dusak. Zaradi Nakedwines.com na leto lahko pridela več kot 70.000 litrov, ki ga tudi proda, je povedal za Svet kapitala.

bakal oste

Dolina Nape – vinski Las Vegas

Dolini Napa in Sonoma sta sinonima za ljubitelje vina (oziroma druga najbolj obiskana destinacija za Disneylandom). Ležita le lučaj od industrializiranega epicentra ekonomske moči, zato sta znani destinaciji (bogatih) obiskovalcev. Dusak pravi, da spominjata na slovensko podeželje in da je temu podobno tudi podnebje. Ker je v Kaliforniji – tam je kar 4600 vinarn – topleje, lahko grozdje bolje dozori, zato pridelajo intenzivnejša vina, z več alkohola. Vinogradi so veliko večji, povsod pa je mogoče opaziti hitro širjenje pridelave, velika večina vinarjev ima tudi vojsko oskrbovalcev vinogradov. »Nekateri so v lasti velikih korporacij, obstajajo pa tudi butični vinogradi z zelo majhno proizvodnjo, a prodajajo grozdje po zelo visoki ceni za tono. Precej višji kot v Sloveniji,« pravi o vinogradništvu na drugi strani Atlantika Dusak. Številni uspešni vinarji so začeli ponujati ne le vino za množice, ampak tudi izbrana vina, ki si jih lahko privoščijo le redki. Tudi v Sloveniji so vinarji z zelo majhno proizvodnjo, ki pa pridelujejo vrhunska vina, prisotna tudi na ameriškem trgu. »Hoznar ali Abesec sta taka primera,« pravi Dusak.

Kalifornijski vinski trg je zelo velik, cene vin pa so odvisne od znamke in distribucijske metode. Zanimivo je, da je v ZDA vino dolgo veljalo za izborno pijačo petičnežev. »Zadnja leta pa vino pije več mladih, trg se je odprl in lažje je dobiti cenovno dostopno vrhunsko vino. Slovenci kalifornijskega vina ne pijejo zaradi visoke vsebnosti alkohola. Raje imajo lahka vina, ki jih lahko uživajo dlje,« opaža Dusak.

V Posavju kot lani, na Primorskem vina manj zaradi suše

In kako kaže letošnja bera pri nas? Trgatev se je že začela, in če sodimo po napovedih, se ni bati, da bo vina zmanjkalo, čeprav sta nekatere dele države, kjer se bohotijo vinogradi, prizadeli pozeba ali toča. Kljub temu v vinorodni deželi Posavje pričakujejo po kakovosti vsaj enako dobro letino, kot je bila lanska, ali celo boljšo. Na Primorskem bo pridelka manj zaradi peronospore in suše, v Podravju pa, če bo vreme do trgatve »normalno«, tudi letos pričakujejo dobro kakovost grozdja in temu primerna vina, pojasnjujejo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Na Primorskem je »zdravstveno stanje grozdja odlično«, v Podravju pa ni tako. »V vinogradih, ki jih je prizadelo neurje s točo ali jih je napadla kakšna bolezen, bo večja nevarnost gnilobe in ocetnega cika na grozdnih jagodah. Veliko pozornosti bo treba nameniti selektivni trgatvi – odbiri oziroma ločevanju grozdja in skrbni pripravi mošta za vrenje,« pravijo na KGZS in pridelovalcem priporočajo, naj v svojem vinogradu sami spremljajo dozorevanje grozdja po sortah in ugotavljajo vsaj najnujnejše parametre, kot so sladkor, skupne kisline in zdravstveno stanje. »Ugotavljanje dozorelosti grozdja je letos zaradi neizenačenosti zorenja še pomembnejše. Posebno v vinogradih, kjer predvidevamo in si prizadevamo za vina vrhunske kakovosti,« so še pojasnili na KGZS. Vina bo torej dovolj, zato se bo lahko zgodilo tudi to, kar je dejal Ernest Hemingway: »Razumen človek je tu in tam prisiljen, da se napije, da bi lahko preživel med norci.«