Ponovni lockdown, ki se mu zaradi širjenja virusa covid-19 nismo mogli izogniti, je veliko ljudi spravil na rob obupa, v depresijo, zaradi prepričanja, da na razmere ne morejo vplivati in da jih enostavno ne obvladujejo. Razumljivo. Pa vendar, ali je to smiselno? V večini primerov je za tako odzivanje na karanteno in razglašeno pandemijo »krivec« naša neopolnomočenost za take razmere.

Dejstvo je, da karantena našega življenja ni ustavila in da je prav današnji dan edino, na kar lahko vplivamo. Včerajšnjega dne ni več, na jutrišnjega pa lahko vplivamo s tem, kako bomo preživeli današnjega. Enostavno! Zato postavimo pesimizem na stran in bolj sproščeno začnimo iskati rešitve, predvsem pa poiščimo pozitivne plati karantene. (Menda nam Slovencem manjka prav sproščenosti, pravijo tujci.)
 

Brez pravih znanj so ljudje prestrašeni

»Inovativnost je kreativnost pomnožena s podjetnostjo.« Tako pravi mag. Nastja Mulej, trenerka kreativnega razmišljanja in podjetnica, ki smo jo v pozitiven premislek o čim bolj koristni (beri: pozitivno naravnani in odgovorni) družinski izrabi časa v sedanjih razmerah spodbudili skupaj z dr. Borutom Likarjem, raziskovalcem inovativnosti in inovatorjem.

»Svet se ni ustavil. Mi je pa po ogledu poročil povsem jasno, zakaj so ljudje prestrašeni. Zato sem takoj pripravila brezplačne delavnice treninga za možgane, ki sem jih imela že spomladi in so ljudem pomagale. Ko je bila v nedeljo razglašena epidemije, sem delala do treh ponoči, da sem imela pripravljenih pet delavnic. Vse so brezplačne, zaslužim lahko samo preko prodaje svojih knjig,« situacijo pojasnjuje Mulejeva, znana po tem, da zlepa ne vrže (če sploh kdaj) puške v koruzo.

»Trenutno so to najboljši časi za kreativnost, za iznajdljivost, za praktičnost. Namesto jamranja gremo v akcijo! Kaj lahko posameznik naredi, da bi živeli v boljši družbi, govori de Bonova Pozitivna revolucija in pet načel, ki jih simbolizirajo prsti na roki (da si načela lažje zapomnimo). Palec (sicer najbolj pomemben prst na roki) pomeni UČINKOVITOST, kazalec KONSTRUKTIVNOST, sredinec SPOŠTOVANJE, prstanec SAMOIZPOPOLNJEVANJE in mezinec PRISPEVANJE. Zato z Blanko Tacer tudi pripravljava Cikel za pozitivno psihologijo in Maraton pozitivne psihologije, ki pomenita zgodbo o inovativnosti, kreativnosti in podjetnosti,« pojasnjuje Mulejeva.


 

Trening za kreativnost in podjetnost

Maraton pozitivne psihologije, ki vsakič znova napolni Linhartovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani, sta prestavili na svetovni splet, prvega od osem brezplačnih sobotnih zaporednih srečanj pa si je ogledalo več kot 7 tisoč ljudi.

»Če si streniran za kreativnost in podjetnost, za pozitivno naravnanost in razvojno miselnost, za timsko delo in sodelovanje, te v resnici nič ne more ustaviti pri tem, da dosegaš svoje cilje in poslanstvo.«


Pri delodajalcu zaposlenih posameznikih zadeva pravzaprav ni veliko drugačna, je pa pri tem ključnega pomena, da se zaposleni zavedajo, da jim položnice plačujejo naročniki in ne delodajalec.

»Vsa umetnost je v tem, da se ljudje začnejo zavedati, da se da izboljšati in da je v to vredno investirati čas.« Pa vseeno v nekaterih podjetjih ne upajo delati na daljavo preko digitalnih kanalov komuniciranja, spet v drugih so novost sprejeli z odprtimi rokami.

»Dobro podjetje ima dobro kadrovsko službo in dobre vodje, ki spodbujajo spremembe,« poudarja Mulejeva. »So ljudje, ki so ves čas prepričani, da bo 'kmalu spet vse po starem'. A taki ne bodo preživeli v časih, ki od nas zahtevajo neskončno kreativnosti, sodelovanja in podjetnosti. To je res velik preskok. Nekateri ljudje se rodijo z »zaprtimi«* možgani in so vzgajani tako, da ne vedo, da obstaja nebroj možnosti, kar nam daje neskončno svobodo in prav tako odgovornost. Ta trenutek Mrlakenštajn* zmaguje na vsej črti,« pravi mag. Nastja Mulej.
 

Kriza spodbuja prebojne inovacije

In kako smo lahko inovativni, kreativni in podjetni starši, ki so v teh dneh spet tudi učitelji? »Dobro je, da v trenutnem stanju čas, ki sem ga namenjal potovanjem in dnevni migraciji na delo, in svojo ustvarjalno energijo lahko namenjam svojim otrokom in spodbujanju njihove ustvarjalnosti v smeri družinskega startupa. Najsi to zveni še tako zapleteno, dejansko ni, saj delamo na povsem življenjskih primerih,« pravi dr. Borut Likar.

»Morajo pa seveda starši najprej imeti ustrezna znanja in biti opolnomočeni. Kar pa pomeni, da je za preboj iz neinovativne v inovativno družbo potreben dvogeneracijski cikel.*«


Pri tem poudarja, da je čas ključen dejavnik za prebojne rešitve. »Lahko se sicer hvalimo, kako smo učinkoviti, a za prebojne inovacije je vedno potreben čas – tako je bilo pred tisočletji in tako je še danes. Ne glede na to, da se imajo nekateri ljudje za supermene. Trenutne razmere so na dan naplavile predvsem priložnosti, ki jih je vredno zagrabiti.

Predvsem pa je neprecenljivo to, da sedaj lahko stopimo iz vsakdanje dinamike, iz rutine, ki močno ovira ustvarjalnost. V miru lahko preberemo kakšno knjigo, revijo, kot sta HBR ali National Geographic, pogledamo kakšen TedX… ali pa več časa namenimo umetnosti, da bodo naši možgani povsem drugačne zavibrirali. Četudi vse to spremljamo v virtualnem svetu,« poudarja Likar.

Po njegovem mnenju je torej čas za prebojne inovacije idealen. »Sedaj z lahkoto še isti hip dobiš človeka, da z njim prediskutiraš kakšen izziv ali poiščeš rešitev. Saj smo vsi doma. Zato spodbujam debato več ljudi hkrati preko različnih platform, kot to mi trije počnemo zdajle. 'Več glav več ve in ima več idej' je dejstvo, ki se s karanteno ni spremenilo. Kot ostaja dejstvo, da bodo podjetja in ljudje vedno imeli potrebe in probleme, ki jih lahko inovativni in podjetni ljudje rešujemo zanje, kot tudi, da kriza vedno pripomore k prebojnim rešitvam,« našteva Likar.
 

Izgubljena ali podjetna generacija

In se ne strinja s tistimi pesimisti, ki o šolajoči mladini, ki se sedaj uči na daljavo, govori kot o izgubljeni generaciji. »Kot starši in kot družina lahko za svoje otroke ogromno naredimo, tudi kar jim šola ne more dati. Starši postajamo učitelji, a ne samo učne snovi. Sedaj imamo izjemno priložnost, da smo res njihovi učitelji kreativnosti za življenje. Pomembno je, da jim širimo obzorja, lahko tudi z obiskovanjem narave. S hčerama smo nekaj ur prej na Pugledu preučevali gljive in plazilce. Včeraj pa smo skozi preučevanje gibanja toplega zraka spoznavali nekatere fizikalne osnove. V pogovoru sem ju spodbujal k povezovanju dejstev,« opisuje Likar.


Na tak način lahko starši svojim otrokom postavljamo pomembne temelje za sodelovalnost, kreativnost, inovativnost in podjetnost. Z reševanjem enostavnih dnevnih izzivov na drugačen način pa nehote nastajajo zametki družinskega startupa.
»Predlagam, da v teh časih, družina, kot osnovna celica, kot mehurček, ustvari temeljni startup. Dajmo otroke usmeriti, da znajo konkreten izziv, problem, rešitev, pripeljati vsaj do osnovnega prototipa. Če starši tega znanja nimajo, naj pa pokličejo prijatelje znance, strokovnjake … Igrajmo se igro vlog. Igrajmo se inovativnost. Igrajmo se podjetnost. Tako bomo otrokom dali za prihodnost največ.«



*zaprti možgani – o njih govori knjiga Poti do novih idej, dr. Vid Pečjak, 2001, New moment, Ljubljana
*Mrlakenštajn – mračnjaški lik iz Harryja Potterja
*Dvogeneracijski cikel – ugotovitev zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja