Prijateljska tekma med sosedi za več novih gostov

Michael Kunz, direktor celovškega letališča, govori o načrtih, odnosih s tekmeci z ljubljanskega letališča in možnostih za regionalno sodelovanje.
Fotografija: Tomi Lombar
Odpri galerijo
Tomi Lombar

Kunz je v Celovec prišel iz nemške družbe Fraport, lastnika letališke družbe Fraport Slovenija, ki je lastnica infrastrukture na Brniku. Letališče v Celovcu dosega približno sedmino letnega potniškega prometa Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, posluje z izgubo in je pred privatizacijo. Potniki lahko iz Celovca letijo štirikrat na dan z Austrianom na Dunaj, šestkrat na teden na letališče Bonn/Köln in dvakrat na teden v Hamburg z Germanwingsom oziroma Eurowingsom, ki dodaja po novem še en tedenski let v Berlin. Nov bo tudi en tedenski let Easyjeta na londonski Gatwick, januarja pa bo dvakrat na teden nizozemska nizkocenovna Transavia priletela iz Rotterdama.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Letališče je premalo izkoriščeno, tako da je glavni cilj povečanje prometa. Poiskati je treba trge in letalske družbe, ki čakajo, da bodo leteli sem in povečali promet.

Potniški ali tovorni promet?

Potniški promet. Nisem navdušen nad tovornim prometom, ker manjši tovorni promet običajno ne prinaša denarja. Dobro je imeti tovorni promet za dodatek, medtem ko takega regijskega letališča, kot je celovško, nima smisla nameniti tovornemu.

Letališče ima na leto okoli 200.000 potnikov, kot cilj pa smo zasledili pol milijona potnikov, kot je že bilo pred desetimi leti.

Številke potnikov me ne zanimajo preveč, ker imajo mnoga letališča po svetu in Evropi več potnikov kot mi, a poslujejo z izgubo. Predvsem če nanje letijo večinoma nizkocenovniki.

Ljubljansko letališče bi imenoval za prijateljskega konkurenta. Zelo rad bi sodeloval z njim.

Ryanairova letališča niso nujno letališča z najvišjimi dobički. Letališče Frankfurt-Hahn v Nemčiji je imelo v najboljših letih štiri milijone potnikov in je poslovalo z izgubo. Po drugi strani so manjša letališča, velika kot celovško, ki ustvarjajo dobiček. Zato ni pomembno le število potnikov, ampak njihova kakovost in da so letala primerno popolnjena. Veliko potnikov je precej preprosto privabiti. Če ponudite veliko denarja letalskim prevoznikom, bodo ti prišli. Vendar to za podjetje ni dober posel. Zato ne navajam številke potnikov, ki bi jo rad dosegel. Rad bi, da letališče posluje pozitivno.

Tomi Lombar
Tomi Lombar

S katerimi ukrepi nameravate doseči dobičkonosnost letališča?

Na eni strani lahko znižate stroške, na drugi povečate prihodke. Letališče ima že zdaj precej nizke stroške, imamo relativno malo zaposlenih. Torej je treba povečati prihodke. Kako? S potniki. Na koncu je seveda vaše prejšnje vprašanje pravilno; treba je povečati število potnikov.

Pravite, da ima letališče velik potencial zaradi turizma. Salzburg ima desetkrat več potnikov kot Celovec. Kako torej privabiti nove potnike, turiste?

Ena od idej je pridobiti dodatne potnike iz Evrope, ki danes ne potujejo v Avstrijo. Nisem preveč zainteresiran, da bi Salzburgu jemal potnike, ker smo vsi v Avstriji in ta potrebuje promet. V nekaterih državah ne poznajo Koroške in ne vedo, da lahko sem pridejo smučat.

Kateri trgi so to?

Skandinavija, Velika Britanija in morda Rusija. Vem, da Rusi precej letijo v Salzburg. Nekatera letališča so med zimsko sezono precej obremenjena in morda ne bodo sposobna privabiti dodatnih potnikov, ki bi lahko prišli k nam.

Privabljanje turistov ni samo naloga letališča, ampak celotnega turističnega gospodarstva in države.

Absolutno. Letališče samo ne more privabiti prometa. Nihče ne bo letel v Celovec, ker imamo lepo letališče. Sem pridejo z namenom, ali so turisti ali poslovneži. Turist iz, denimo, Velike Britanije želi imeti popolno storitev. Na letališču v Veliki Britaniji želi oddati kovček, ga tu prevzeti, želi biti voden čez letališče, imeti prevoz v hotel ... Želi torej, da je za vse poskrbljeno. Potrebno je torej sodelovanje vseh, tudi turističnih organizacij, hotelov, prevoznikov ...

Koliko čarterjev imate?

Zelo malo. Tudi to je nekaj, za kar trdo delamo, da bi imeli več čarterskih prihodov in odhodov.

Kako pomemben trg je za celovško letališče Slovenija?

Slovenci seveda ne bodo prišli na Koroško smučat z letalom. Treba je gledati prek meje. Avstrijci letijo iz Ljubljane, Slovenci morda iz Celovca, morda nekateri priletijo v Celovec in počitnikujejo v Sloveniji. Lažje je napolniti letalo, če turistom povemo tudi za smučišča na drugi strani meje. Enako velja za ljubljansko letališče. Skupno trženje regije bi koristilo obema letališčema.

Boste to storili? Pred pogovorom ste omenili, da se boste srečali s kolegom na ljubljanskem letališču Zmagom Skobirjem. Obstaja tudi avtobusna povezava Alpe Adria Line med obema letališčema, vendar so avtobusi prazni.

Bi turist iz Londona, ki gre na smučanje v Kranjsko Goro, vedel, da lahko prileti v Celovec in gre tukaj na avtobus? Ne, razen če dobi popoln paket. Tako bi lahko tudi bolje zapolnili letala. Za letališče ni pomembna končna destinacija potnikov. Prepričan sem, da je Zmago Skobir zadovoljen, če je letalo polno, ne glede na to, ali vsi potniki ostanejo v Sloveniji ali gredo nekateri na Koroško. Enako tudi jaz. Če nam bi uspelo skupaj tržiti regijo, bi tako Slovenija kot Koroška imeli koristi.

Tomi Lombar
Tomi Lombar

Vidite ljubljansko letališče kot konkurenta ali partnerja?

Imenoval bi ga za prijateljskega konkurenta. Zelo rad bi sodeloval z njim. Seveda pa je zaradi bližine tudi konkurent. Iz Ljubljane letalo pelje, mislim, da trikrat na dan v Frankfurt, iz Celovca pa je treba prestopati. Običajno bi se potniki zato odločili za Ljubljano.

Celovec ima neposredno povezavo z Berlinom, česar Ljubljana nima.

Z ljubljanskim letališčem bi rad govoril o tem, da nimamo enakih povezav. Nočem priti v situacijo, kjer bomo zgolj konkurenti, saj bi nas izigrali prevozniki in bi obe letališči izgubili. Zato je potrebno sodelovanje, če je mogoče.

Katere nove povezave načrtujete?

Imeli bomo nove povezave z Londonom in Berlinom ter pozimi v Rotterdam. Pogosto je lažje povečati število letov na letališče, s katerim smo že povezani, kot vzpostaviti povsem novo povezavo. Zato se bom trudil, da prevozniki, ki že letijo v Celovec, povečajo število letov. Ljudje želijo imeti več, a krajših počitnic. Bolje bi bilo, če bi na teden imeli tri ali štiri lete v Hamburg kot dva. Saj bi potem turist lahko izbiral, koliko časa bo tam ostal. V Hamburgu je veliko lepih glasbenih dogodkov, vendar verjetno ne boste na enega potovali za en teden. Z več leti bi lahko privabili tudi tiste, ki se vozijo z avtom. Poleg tega, kot sem omenil, so perspektivni trgi Velika Britanija, Skandinavija in Rusija.

Na Dunaj leti letalo štirikrat na dan. Kakšna je zasedenost?

Med 50 in 90 odstotki, nekatera so tudi polna. Austrian Airlines potrebuje lete na Dunaj, tudi zato, da te potnike z Dunaja prepelje na druga letališča.

Ta povezava ni zgolj turistična.

Zagotovo. Vendar je tudi veliko turistov. Če želite iz Celovca potovati v svet, letite prek Dunaja.

Pravite, da nizkocenovniki letališču ne prinašajo dobička. Ryanair je pred leti že letel v Celovec. So mogoči pogovori z Adrio Airways, ki je v nemški lasti?

Imeli bomo nove povezave z Londonom in Berlinom ter pozimi Rotterdamom. Pogosto je lažje povečati število letov na letališče, s katerim smo že povezani, kot vzpostaviti povsem novo povezavo.

Vsak letalski prevoznik je dobrodošel. Vendar če bi Adria letela iz Celovca, ne verjamem da bi bil moj kolega Zmago zelo zadovoljen. Ljubljansko letališče je namreč domače za Adrio Airways. Celovško pa nima domačega prevoznika, kar je težava. Vsak prevoznik je dobrodošel, tudi Ryanair, vendar moramo pokriti stroške. Glede Ryanaira poteka veliko sodnih postopkov, da naj bi dobil nedovoljeno državno pomoč. Zato ga omenjam kot morda ne najboljši primer za letališče.

Kakšna je struktura potnikov po državah?

Večina je Avstrijcev in Nemcev, Slovencev ni veliko.

Letališče Celovec je v lasti holdinga dežele Koroške in mesta Celovec. Trenutno pa poteka privatizacija. V kakšni fazi je?

Veliko ne morem komentirati, ker gre za stvar lastnikov. Ti so do 2. oktobra pričakovali končne ponudbe, nato bodo ocenjene. V postopek nisem vključen in vem, kar je v medijih. Kot kaže, je prišla več kot ena ponudba. Znano je tudi, da sedanji javni lastniki ne bodo prodali stoodstotnega deleža in bodo ostali delničarji.

Kakšen delež je naprodaj?

To je odvisno od predlogov vlagateljev.

Ali se s podjetjem prodaja tudi infrastruktura ali ta ostane v javni lasti in dobi upravljavec letališča koncesijo?

Ne gre za koncesijo, ampak kupec kupi tudi infrastrukturo.

Enako je bilo pri privatizaciji Aerodroma Ljubljana, kar v svetu ni pogosto.

Obstaja več modelov. Najpogostejši je podelitev koncesije za določen čas, predvsem v državah, ki ne želijo iz rok izpustiti letališča, a nimajo denarja in znanja za upravljanje.

Pred leti se je kot morebitni kupec omenjal konzorcij lokalnih podjetnikov.

Pred dvema letoma se je za privatizacijo zanimalo nekaj lokalnih podjetnikov. Ne vem pa, ali se še vedno.

Glede na vaše izkušnje, saj ste v Fraportu delali na prevzemih, kdo bi se lahko zanimal za celovško letališče: Fraport, Kitajci, Arabci ...

Razlogi nekaterih kupcev za nakup letališča niso znani. Zelo bi bil presenečen, če bi kdo, kot je Fraport, poskušal kupiti letališče, ker bi s tako majhnim letališčem zelo težko dosegli pričakovan donos. Lokalni podjetniki, ki ste jih omenili in bi morda lahko dosegli sinergije z letališčem, bi se lahko zanimali. Kitajci in druge azijske družbe veliko kupujejo. Hainan Airlines je kupil letališče Frankfurt-Hahn, kar je bilo zame presenečenje. Zakaj kupujejo? Morda ga potrebujejo za svojo bazo, ne vem. Zato bi bile azijske in bližnjevzhodne družbe lahko zainteresirane za nakup, vendar bi bil presenečen.

Tomi Lombar
Tomi Lombar

Tudi letališče Maribor so kupili Kitajci.

Tudi to je zelo presenetljivo. Morda so včasih razlogi za nakup, ki jih na prvi pogled ne vidimo. Morda je v ozadju poslovnež, ki se je rodil v Mariboru. Morda bi se za letališče v Celovcu zanimal milijarder, ki izvira iz Koroške.

Prihajate iz Fraporta, ki je v večinski javni lasti. Fraport je tudi lastnik ljubljanskega letališča. Kakšne so prednosti, da je letališče v javni lasti? Če so?

Vedno so prednosti in slabosti. Če je letališče v javni lasti, se včasih lažje pogovarja s politiko, ki določa regulativo in tako dalje. Javnih lastnikov ne zanima le letališče, ampak spodbuja prihodke za celotno regijo. Pravilo pravi, da eno delovno mesto na letališču ustvari dodatna dve do tri delovna mesta drugje. To je zelo pomembno za regijo in vlado. Po drugi strani se ideja zasebne letališke družbe konča na ograji letališča, ker zasebnika ne zanima preveč, kaj se dogaja po celotni verigi. Za to se zanima vlada, kar lahko letališču pomaga pri privabljanju novih potnikov.

Več iz rubrike

ikonomija

Organizacijske tegobe prestavljenih olimpijskih iger

Poletne olimpijske na Japonskem so prestavljene na 23.julij naslednje leto. Se bodo olimpijske igre odvijale, če pandemija takrat še ne bo pod nadzorom?

ikonomija

Musk bo z milijonom dolarjev zavaroval upravo pred tožbami

Pri Tesli so Elon Musku v tem tednu izplačali skoraj milijon dolarjev, kateri bi pokrili stroške tožb, hkrati pa se slišijo pozivi po njegovi odstavitvi.

ikonomija

Gary Vaynerchuk: »Za večjo srečo prilagodite pričakovanja osebnega dohodk…

Belorusko-ameriški milijonar je prepričan, da bi mladi podjetniki morali za večji uspeh premisliti svoje sanje in realno prilagoditi pričakovanja osebnih dohodkov.

ikonomija

Digitalna koalicija podprla aplikacijo za sledenje okužb

Vodilno slovensko združenje za digitalizacijo Slovenije izraža podporo uporabi mobilne aplikacije Covid 19, ki bi omejila možnosti prenosa okužb. Vse več je tudi pobud za ustanovitev nacionalne skupi…

Komentarji: