»Prihodnost učenja ni v učilnici«

Po evropskem kazalniku vseživljenjskega učenja je Slovenija nad povprečjem EU, vendar delež odraslih, vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje, v zadnjih letih pada.

V zadnjih petih letih se objave člankov o stalnem izobraževanju in vseživljenjskem učenju množijo kot bacili. Podatki BuzzSumo so pokazali, da je vsak mesec objavljenih več kot 300 člankov o tem. Ampak kaj je pravzaprav vseživljenjsko učenje, o čemer vsi govorijo, o čemer beremo tudi v strateških dokumentih, povezanih z učenjem in izobraževanjem? Najbolj splošna definicija je izobraževanje po koncu formalnega izobraževanja – udeleževanje raznovrstnih tečajev, delavnic, seminarjev in usposabljanj na delovnem mestu (neformalno izobraževanje) ali samostojna namenska krepitev znanja (priložnostno učenje).
Na Andragoškem centru Slovenije ne uporabljajo le termina vseživljenjsko učenje, ampak tudi procesno dimenzijo vseživljenjskega učenja, ki je dejansko proces, kamor sodi tudi neformalno in priložnostno učenje, pravi direktor Andrej Sotošek. »Vsak dan se učimo, velikokrat tudi priložnostno. Če, recimo, kupimo nov pametni telefon, se moramo naučiti, kako ga uporabljati – to se lahko naučimo sami ali nam kdo pomaga. Učenje je širši proces kot izobraževanje. Največ je pravzaprav priložnostnega in neformalnega učenja.«

Reuters

Cilj je 15 odstotkov odraslih do leta 2020

Vseživljenjsko učenje ni pomembno le ekonomsko, v povezavi s trgom dela in produktivnostjo, ampak tudi v širšem smislu kot priložnost za kulturno in socialno vključevanje v moderno, razvijajočo se družbo ter za aktivno državljanstvo. Se ljudje vključujejo v programe vseživljenjskega učenja? »Se, če vidijo namen in cilj,« pravi Andrej Sotošek.

EU si prizadeva, da bi bilo do leta 2020 v vseživljenjsko učenje vključenih vsaj 15 odstotkov odraslih, starih od 25 do 64 let.

Evropska unija si je na področju izobraževanja in usposabljanja postavila cilj, da bo do leta 2020 v povprečju vsaj 15 odstotkov odraslih, starih od 25 do 64 let, vključenih v vseživljenjsko učenje. Po podatkih Ankete o delovni sili se je pri nas leta 2014 udeleževalo takega izobraževanja v povprečju približno 12 odstotkov oseb, starih od 25 do 64 let. Slovenija se je tako po vrednosti tega kazalnika uvrstila nad povprečje evropske osemindvajseterice, ki se giblje pri 10,7 odstotka. Najvišje deleže (več kot 20 odstotkov) so kazale Finska (25,1 odstotka), Švedska (28,9 odstotka) in Danska (31,7 odstotka), najnižje (pod 3 odstotka) pa Hrvaška, Bolgarija in Romunija, je razbrati iz statističnega urada.

Evropski cilj vključenih v vseživljenjsko učenje je Slovenija dosegla in presegla leta 2010, opomni Andrej Sotošek. Leta 2010 je delež znašal 16,2 odstotka, s čimer smo bili na petem mestu v EU. Po letu 2011 je delež padel. Leta 2012 na 14,5 odstotka, leta 2016 na 11,6 odstotka. »Zdaj se slika izboljšuje. Zaznavamo 12-odstotno stopnjo vključenosti v vseživljenjsko učenje,« pravi Sotošek, ki meni, da so za to zaslužni tudi ukrepi, ki jih izvaja država.

Izobraževanje s starostjo upada

Več kot dve tretjini dejavnosti v neformalnem izobraževanju odraslih je povezanih s poklicnim delom, so pokazale študije. Skoraj 70 odstotkov dejavnosti v neformalnem izobraževanju odraslih je povezanih s potrebami na delovnem mestu.

Vsak mesec je objavljenih več kot 300 člankov o vseživljenjskem učenju.

Da je neformalno izobraževanje čedalje pomembnejše, pritrjuje tudi Sotošek in dodaja, da se delodajalci tudi pri nas tega čedalje bolj zavedajo. Težava nastopi pri priznavanju neformalnega izobraževanja. Mnoge priznane univerze recimo nudijo programe dodatnega izobraževanja in certificirane programe – štiri plačljive izpite prek spleta, za katere ob koncu udeleženec prejme certifikat. Ti pri nas večinoma niso priznani, ker še nimamo vzpostavljenega celovitega sistema vrednotenja. Drugače je v primerih strokovnega znanja ali jezikovnih izpitov. Izobrazbo namreč zagotavlja samo akreditiran program, vendar, kot pravi Sotošek, gradijo nacionalni program vrednotenja, s katerim bo mogoče določena neformalna znanja tudi formalno priznati skozi nacionalni okvir kvalifikacij. Ta sistem naj bi bil vzpostavljen do leta 2020. »Naša naloga je ključnih osem kompetenc, ki so usklajene na ravni EU, pripraviti v obliki pisnih standardov, saj bomo s tem omogočili vrednotenje na različnih ravneh, predvsem kot vsebinske sklope in dele programov, ne kot izobrazbo,« pojasnjuje Sotošek.

Pri nas je bilo po podatkih Ankete o izobraževanju odraslih leta 2016 v formalno, priložnostno ali neformalno izobraževanje vključenih 47 odstotkov oseb, starih od 18 do 69 let. V izobraževanje je bilo vključenih nekoliko več žensk kot moških. V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem se je 63 odstotkov odraslih izobraževalo priložnostno, kar pomeni, da so namensko pridobivali ali izboljševali znanje, bodisi s pomočjo družinskih članov, z branjem knjig, časopisov, interneta, gledanjem televizije, obiskovanjem učnih centrov ipd. Na Sursu ugotavljajo, da se delež odraslih, vključenih v izobraževanje (formalno ali neformalno), s starostjo manjša.

Pri vključevanju odraslih v izobraževanje je pomemben dejavnik njihova do takrat dosežena izobrazba. Med odraslimi, starimi od 18 do 69 let, z doseženo največ osnovnošolsko izobrazbo je bilo takih, ki so bili vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje, le 19 odstotkov, med osebami s srednješolsko izobrazbo je bilo takih 43 odstotkov, med osebami z doseženo terciarno izobrazbo pa že 69 odstotkov.

Učiti se bomo morali vse življenje

Težava ni le upadanje izobraževanja s starostjo, ampak tudi naše dojemanje učenja. Pogosto mislimo, da je učenje nekaj, kar počnemo, ko smo mladi. »Če danes pri štiridesetih pustiš delo in greš študirat, si družbeno stigmatiziran,« nam je pred časom povedal ekonomist Daniel Susskind. »Ljudje se bodo morali učiti vse življenje, česar sedanja družba, čeprav o tem govori, ne podpira,« je prepričan.

Andrej Sotošek, direktor Andragoškega centra Slovenije: Vsak dan se učimo, velikokrat tudi priložnostno.

V Petrolu pravijo, da spodbujajo zaposlene, ki se odločijo za študij v času zaposlitve, »še posebej pa smo veseli, če so teme zaključnih nalog neposredno povezane s poslovanjem Petrola«. V okviru skupine Petrol imajo organizirano Akademijo Petrol, katere osnovni cilj je načrtno, sistematično in celovito izobraževanje zaposlenih. Trenutno se najbolj osredotočajo na razvoj in pridobivanje ustreznih vodstvenih kompetenc in veščin, pomembno področje je tudi »coaching«. Pojasnjujejo, da družba Petrol plača vse izobraževalne programe, razen če se zaposleni odloči za izobraževanje, ki ni v celoti v interesu delodajalca – potem se stroški izobraževanja delijo.

»Izobraževanje prinaša zaposlenim številne prednosti ne glede na starost. V srednjih letih in kasneje pripomore tudi k ohranjanju posameznikovih kognitivnih sposobnosti, zato podpiramo tudi formalno izobraževanje izkušenih sodelavcev,« pravijo v Zavarovalnici Triglav. Dodajajo, da so motivi za izobraževanje različni in najpogosteje niso pogojeni le z željo po večjih možnostih za napredovanje: »Na eni strani opažamo vpliv digitalizacije, ki prinaša potrebo po novih znanjih, veščinah in kontinuiranem izobraževanju, po drugi pa znanje zaradi hitrega tempa življenja hitro zastara. Neformalno izobraževanje ima številne pozitivne učinke na posameznika, ki se kažejo v njegovem poslovnem in osebnem življenju.

Na katerih področjih se največ izobražujejo v okviru vseživljenjskega izobraževanja? »Ob strokovnih vsebinah ponujamo zaposlenim tudi izobraževanja za krepitev zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Sodelavcem obenem omogočamo obisk računalniških tečajev in tečajev tujih jezikov, perspektivne sodelavce pa usmerjamo v karierno-izobraževalne programe Akademije Triglav. Z določenimi izobraževalnimi vsebinami sledimo tudi zahtevam regulatorjev,« odgovarjajo v zavarovalnici.