Prihodnost bodo krojila digitalizirana podjetja in omrežje 5G

Tudi v tem tednu nadaljujemo s serijo prispevkov v katerih vodilnim osebam iz tehnoloških podjetij zastavljamo vprašanja o pričakovanih spremembah zaradi novega koronavirusa in posledične izolacije, ki traja že več tednov. Naša družba se zdaj digitalizira bistveno hitreje, spreminjajo pa se tako vsakdanje navade, kot tudi celotna kultura.

Če ste prejšnji prispevek zamudili, so vsi prispevki serije dostopni na naši spletni strani, tokrat pa predstavljamo odgovore mag. Željka Puljića, glavnega direktorja podjetja Iskratel, ki je z več kot 70 let izkušenj vodilni evropski pobudnik komunikacijskih rešitev za digitalno transformacijo telekomunikacij, transporta, javne varnosti in energetike ter nudenja proizvodnih storitev. Puljić je izpostavil najbolj vidne trende na področju IKT panoge in izpostavil svoje gledanje na zasebnost v trenutkih, ko človeštvu preži nevarnost.

Vabljeni k branju!
 

Katere tehnologije bodo v širšem kontekstu oblikovale bližnjo prihodnost, v katerih panogah in na kakšen način?

Ena od pomembnejših tehnologij, ki bo krojila razvoj v prihodnosti je zagotovo omrežje pete generacije. Ta je bolje poznana pod kratico »5G«, hkrati pa gre za eno od pomembnejših strateških usmeritev našega podjetja. 5G bo namreč vplival na celoten portfelj skupine Iskratel, torej na rešitve za industrije kot so energetika in proizvodni obrati, transport in javno varnost, ob tem pa bo vplival tudi na rešitve s področja širokopasovnega dostopa.

Za t.i. varna mesta, ki so prav tako pomemben del naših usmeritev za prihodnost, pa je izredno pomembna tudi tehnologija IoT oziroma internet stvari.  Pri tem gre za povezljivost in komunikacijo med številnimi napravami ter kasnejše zajemanje in upravljanje velike količine pridobljenih podatkov; vse z namenom pravočasnega in ustreznega odzivanja na različne dogodke oz. že pred njimi, s čimer preprečimo nesreče.
 

Kakšni bodo novi higienski standardi v delovnih prostorih in proizvodnji po epidemiji covid-19?

Prepričan sem, da delovna mesta po koncu izrednih razmer, ne bodo več enaka. V Iskratelu že pripravljamo priporočila in ukrepe, ki bodo zaposlenim ob vrnitvi na delovna mesta zagotavljala zdravstveno varnost, prav tako pa tudi poslovnim partnerjem. Gre za protokole uporabe službenih vozil, uporabe dvigala, nadaljevanje z virtualnimi sestanki, srečanji in podobno.
 

Menite, da bo tehnologija imela še večjo vlogo v vsakdanjem življenju? Pričakujete uporabo tehnologij prepoznavanja obrazov, merjenja temperature?

Prepoznava obrazov je na Kitajskem že realnost, zato bi rekel, da je le vprašanje časa, kdaj se bodo tovrstne prakse razširile tudi na ostali del razvitega sveta. Pričakujem pa to v omejenem obsegu in za dejavnosti, kjer je njihova uporaba upravičena za zagotavljanje večje varnosti in učinkovitosti.



Enako velja tudi za ukrep merjenja telesne temperature, ki se zdaj zlasti v proizvodnih podjetjih izvaja s fizičnimi meritvami. To se bo v prihodnosti, ko bodo takšne razmere, kot smo jim priča zdaj, vse verjetnejše in pogostejše, v t. i. pametnih tovarnah zagotavljalo ves čas in avtomatizirano.
 

Kakšno je vaše osebno stališče do pravice do zasebnosti v času, ko je človek obdan z nevarnostjo?

Menim, da gre tu za vprašanje, kaj je v danih okoliščinah pomembneje – zasebnost ali varnost?  Seveda pa za ceno varnosti ne gre kršiti zasebnosti.

Torej osebno izberem varnost, vendar ob vedenju, da moja zasebnost ne bo ogrožena ali zlorabljena za kakršen koli drug namen kot za zagotovitev varnosti mene, mojih najbližjih ali v poslovnem svetu sodelavcev in partnerjev.
 

Po napadu 11.septembra letališča nikoli več niso bila kar so bila pred tem. Kako se bo zaradi novega virusa pa vašem mnenju spremenila kultura, ki je bila prej samoumevna?

Menim, da nam bo kot posameznikom zagotovo ostalo večje zavedanje o pomenu in vzdrževanju higiene; vse z namenom večje zaščite lastnega zdravja in zdravja drugih. Ta kriza v ospredje prinaša tudi vrednote kot sta solidarnost in empatija.

V poslovnem smislu pa menim, da bodo podjetja, ki so jih zdajšnje razmere nekako »prisilile« v digitalizacijo in drugačen način dela, vsaj del teh praks, ki so se izkazale za dobre, ohranila tudi po krizi. Na primer ohranila se bo večja fleksibilnost in agilnost, kriza namreč  prinaša tudi priložnosti za spremembe in rast, tako osebno kot poklicno.