Prihajajo azijski turisti, kako jih osvojiti?

Ko je Homi Kharas, namestnik direktorja programa za globalno gospodarstvo in razvoj v ameriški organizaciji Brooking Institution, v neki svoji raziskavi izračunal, da živimo v dobi nevidne rasti srednjega razreda in da ta družbeni sloj vsako sekundo pridobi pet novih pripadnikov, je bilo že zato mogoče pojasniti, zakaj tudi turizem raste tako hitro kakor še nikoli doslej.

Tisti kategoriji državljanov, ki imajo od 11 do 110 ameriških dolarjev prihodkov na dan, se največ ljudi pridružuje prav v Aziji. Do leta 2030 se bo srednji razred povečal s sedanjih 3,5 na 5,6 milijarde prebivalcev sveta, v prvi novi milijardi pa bo več kakor 80 odstotkov njenih pripadnikov iz Kitajske in Indije. Zato analitiki tistih gospodarskih panog, ki se lepo razvijajo prav zaradi takšnih gibanj, predvidevajo, da bo do leta 2020 v tujino vsako leto potovalo vsaj 200 milijonov kitajskih in 50 milijonov indijskih turistov.

Pepelnik za bogato Kitajko

Resda nikakor ne smemo pozabiti na goste iz Indije, vendar je očitno, da se napovedi o rasti turizma po vsem svetu posebej posvečajo Kitajcem. Leta 2016 jih je 136,8 milijona turistično potovalo v tujino, pravijo podatki kitajskega inštituta za proučevanje turizma. Od tega jih je 70 milijonov potovalo dlje od Hongkonga, Macaa ali Tajvana, analize nadaljnjih smernic razvoja kitajskega turizma pa posebej poudarjajo prav to, da se vse več Kitajcev zanima za oddaljene države zunaj okvira Velike Kitajske.

Tourists gather on the Great Wall outside Beijing, October 3, 2012. Major tourist destinations around China are witnessing travel peaks amid the eight-day Mid-autumn Festival and National Day holidays that run through until Sunday, Xinhua News Agency repo

Kitajska je po številu potovanj zunaj svojih meja že zdaj največja sila z 8,6 odstotka globalnega turističnega prebivalstva, torej vodi pred 66 milijoni Američanov, ki so leta 2016 potovali v druge države. Obe državi se zdaj ne razlikujeta veliko po številu ljudi, ki preživljajo dopust v tujini, vendar se precej razlikujeta po vsoti zapravljenega denarja med turističnimi potovanji. Kitajski turisti so lani v tujini zapravili več kakor 300 milijard dolarjev, torej skoraj trikrat več od denarja, ki so ga v turističnih krajih po vsem svetu pustili Američani.

Kitajski turisti se vse pogosteje odločajo za dopust v tujini ne zaradi nakupovanja, ki je bilo še do pred kratkim eden najpomembnejših razlogov za potovanje, ampak zato, ker bi radi doživeli neponovljive kulturne izkušnje, uživajo v posebni pokrajini ali se kratko malo dobro spočijejo nekje daleč stran od doma.

Tudi značilen kitajski turist se hitro spreminja. Do pred nekaj leti je največ predstavnikov velikanske kitajske turistične vojske spadalo v kategorijo tako imenovanih paketnih turistov. To pomeni, da so plačevali turistične pakete, ki vključujejo, denimo, osem evropskih držav v desetih dneh, v tem času pa jih je bolj zanimalo, kako je videti, denimo, Pariz, Rim ali London, in se niso poglabljali v zgodovino, kulturo in običaje krajev, skozi katere so potovali.

Do leta 2020 bo v tujino vsako leto potovalo vsaj 200 milijonov kitajskih in 50 milijonov indijskih turistov.

Takšni gostje so tipično pričakovali, da jih na vsaki postaji turneje čakajo stvari, brez katerih ne morejo v vsakodnevnem življenju, denimo termovke s toplo vodo in paketi z instantnimi rezanci v hotelski sobi ali kaša s sluzastim rižem za zajtrk. Poleg tega so o njih govorili, da povsod poskušajo pokazati, kako mogočni so, ker imajo zdaj veliko denarja. Že skoraj anekdotična je postala zgodba o Kitajki, ki je pred nekaj leti s prižgano cigareto v roki vstopila v prodajalno usnjene galanterije v Milanu. Trgovka jo je prosila, naj cigareto ugasne, nakupovalka pa je obljubila, da bo kupila dvajset torbic, če ji bodo dovolili, da kadi, medtem ko izbira izdelke. Tri sekunde zatem so Kitajki ponudili pepelnik.

Toda zdaj je vse manj primerov takšnega razkazovanja hitro pridobljene finančne moči. Kitajski turisti dozorevajo in med njimi je čedalje več takšnih, ki odhajajo v tujo državo, da bi se naučili česa o njeni kulinarični tradiciji, o načinu življenja in kulturi tega naroda. Zato se za zajtrk odpovejo svoji priljubljeni riževi kaši in jedo to, kar običajno ponujajo v obiskanem kraju, na javnih mestih ugašajo cigarete, kakor to počnejo krajevni prebivalci, in uživajo med potovanji v tem, da vidijo, kako pravzaprav živijo ljudje v krajih, kamor so prišli na dopust.

Vse to še vedno ne pomeni, da kitajski gostje, zlasti tisti, ki se odpravijo v Evropo, ne prihajajo polni velikanskega nacionalnega ponosa, dopolnjenega z odmerkom ošabnosti, utemeljene na tem, da se je zelo veliko stvari spremenilo samo v času ene generacije: pogosto so isti ljudje, ki zdaj potujejo po svetu in brez zadržkov zapravljajo denar za italijanske torbice in francoska vina, v svoji mladosti pripadali Mao Zedongovi revolucionarni mladini, ki je – seveda zaradi čistega komunističnega zanosa in brez kakršnega koli plačila – prekopavala njive in gradila jezove. Zato ob prihodu v razkošen hotel pogosto ne pokažejo samo, da so zadovoljni z vsem, kar je tu videti lepo in drago, ampak pomislijo tudi na nekaj drugega: »Poglejte, kaj si lahko zdaj privoščim!« Toda če bodo na recepciji zavlačevali in bo treba na ključ čakati nekoliko dlje, se bodo odzvali z novo nacionalno pretirano občutljivostjo: »To gotovo počnejo zato, ker smo Kitajci!«

Vodnik za civiliziran turizem

Zato turistične delavce, zlasti tiste iz držav, ki so bile v zgodovini povezane s kitajskimi porazi in »nacionalnimi ponižanji«, posebej pripravljajo na to, da so zelo previdni, kadar jih obiščejo kitajski gostje. Nemec v Londonu, denimo, ne bo pomislil, da predolgo čaka na naročeni zajtrk, ker sta se njegova država in Velika Britanija vojskovali. Kitajec se bo v takšnem položaju takoj spomnil opijskih vojn.

Toda vsako leto lahko kitajskim gostom pripišemo manj kakršnih koli stereotipov. To je po eni strani zato, ker je vse več mladih, ki si lahko privoščijo potovanja v oddaljene kraje ali so pripravljeni na manjšo pustolovščino z nahrbtnikom na hrbtu, po drugi strani pa zato, ker po kitajskih družabnih omrežjih intenzivno objavljajo izkušnje s potovanj, nasvete za izbiro turističnega cilja in opozorila, kako se je treba kje vesti in kako ne narediti slabega vtisa.

Letošnja kampanja »Slovenia. Make New Memories« poteka na kitajskem trgu. Z njo poskušajo nagovoriti premožnejši sloj kitajskih turistov.

Kitajska državna uprava za turizem je leta 2013 izdala Vodnik za civiliziran turizem, v katerem so na 64 straneh našteli vse, kar bi lahko škodovalo ugledu kitajskega naroda v tujini. Seveda posebej poudarjajo, da ni treba pljuvati na cesti (pljuvanje je sicer v kitajski tradiciji povezano s higieno, kajti tradicionalna medicina določa, da je treba vso umazanijo iz grla in pljuč redno in temeljito izločati iz telesa), da se ni primerno uleči na klop v muzeju, da se v galerijah ne sme govoriti preglasno in da se seveda labodov v kraljevskih palačah ne sme vznemirjati.

Izobraževanje je bilo učinkovito in ankete, opravljene pred kratkim v desetih državah z najbolj priljubljenimi turističnimi cilji Kitajcev, so pokazale, da se je vedenje kitajskih turistov v zadnjih petih letih očitno izboljšalo. Vtis so najbolj popravili v Franciji, Veliki Britaniji, Singapurju, Indoneziji in Ameriki.

Evropa, turistični raj

Evropa je seveda že vse od začetka med najbolj priljubljenimi turističnimi cilji kitajskih turistov. Prve generacije potnikov so obiskovale predvsem Francijo, Italijo, Nemčijo in Veliko Britanijo, naslednja je razširila svoje obzorje na Španijo, Švico, Nizozemsko ali Avstrijo, zdaj pa se začenjajo posvečati manjšim evropskim državam, denimo Sloveniji, Hrvaški ali Srbiji, ki je dodatno privlačna za kitajske državljane, saj je odpravila vizume zanje.

Lani se je precej upočasnila rast števila kitajskih turistov v najpomembnejših evropskih krajih, in to predvsem zaradi strahu pred terorizmom. Število turistov se je največ povečalo v Nepalu in Vietnamu (56- oziroma 51-odstotno povečanje v primerjavi z letom pred tem), sledijo jima Gruzija, Bosna in Hercegovina, Islandija, Norveška, Poljska in Srbija (več kakor 40-odstotno povečanje). V Čilu, Egiptu, Južni Afriki in Mehiki se je število kitajskih turistov povečalo za več kakor 30 odstotkov.

Leto 2018 bo leto turizma Evropske unije in Kitajske, zato si bodo s številnimi seminarji in dejavnostmi na obeh straneh prizadevali čim bolj povečati obisk turistov. Prihodnje leto bi Evropsko unijo predvidoma lahko obiskalo 15 milijonov kitajskih turistov, vendar je treba upoštevati, da bo leto 2018 hkrati tudi leto turizma med Kitajsko in Turčijo ter med Kitajsko in Kanado. Tako se krepi tudi tekmovalnost med turističnimi cilji. Kitajskih turistov je še naprej dovolj, da si vsi vnaprej manejo roke, vendar je treba vedeti, da postajajo zrelejši, izbirčnejši in zahtevnejši gostje. In tako kakor pri vseh drugih stvareh, bo moral vsakdo, ki bi rad resno zaslužil s Kitajci, bolj skrbno pristopiti k oblikovanju svoje ponudbe. Skleda riževe kaše in termovka z vrelo vodo nista niti približno več dovolj.

Francija,Pariz 26 07. 2007, 26julij 2007- TURISTI FOTO:IGOR MODIC/DELO

Lani četrt milijona Azijcev v Sloveniji

Končni statistični podatki o azijskih gostih za lani kažejo, da je bilo v Sloveniji 264.953 prihodov in 391.889 prenočitev gostov iz Japonske, Kitajske, Južne Koreje in drugih azijskih držav. Po podatkih gospodarskega ministrstva je bilo v zgolj prvih petih mesecih letos 8799 prihodov turistov iz Japonske (šest odstotkov manj glede na enako obdobje lani), 18.201 prihodov iz Kitajske (44-odstotna rast glede na enako obdobje lani), 58.821 prihodov iz Južne Koreje (42-odstotna rast glede na enako obdobje lani) in 30.031 prihodov iz drugih azijskih držav (53-odstotna rast).

V prvih petih mesecih letošnjega leta smo imeli 14.534 prenočitev turistov iz Japonske (dva odstotka več kot lani), 25.501 prenočitev iz Kitajske (47-odstotna rast), 63.209 prenočitev iz Južne Koreje (42 odstotkov več) in 54.471 prenočitev iz drugih azijskih držav (40 odstotkov več).

Da bi pritegnili čim več čedalje bogatejših azijskih gostov Slovenska turistična organizacija (STO) na azijskih trgih organizira delavnice, na katerih poleg splošne predstavitve Slovenije kot turistične destinacije potekajo sestanki med slovenskim turističnim gospodarstvom in azijskimi organizatorji potovanj. Slovenijo predstavljajo na različnih sejmih, organizirajo študijska potovanja za azijske organizatorje potovanj in agente ter za azijske novinarje, da bi objavili prispevke o Sloveniji v različnih medijih in družbenih medijih. Za kitajsko govoreče turiste je STO pripravila spletno stran v kitajskem jeziku www.go2slovenia.cn. Ta deluje že osem let, prihodnje leto pa jo bodo v celoti prenovili. V povprečju jo letos obišče 130.000 obiskovalcev na mesec s povprečnim ogledom 6,7 strani. Na kitajskih družbenih omrežjih weibo in wechat sistematično vse leto izvajajo promocijske aktivnosti; tako z weiba in wechata na omenjeno spletno stran napotimo približno 25 odstotkov obiskovalcev. Najbolj jih zanimajo fotografije, videi, splošne turistične informacije o destinacijah in o potovanju v Slovenijo.

Turisti na obali jezera.Na Bledu 5.5.2016[turizem.Bled]

Dajte jim hiter internet in azijsko hrano

Letošnja vsebinska digitalna kampanja, ki so jo na STO poimenovali SLOVENIA. Make New Memories, poteka tudi na kitajskem trgu. Z njo poskušajo nagovoriti premožnejši sloj kitajskih turistov, da bi Slovenijo prepoznali kot butično petzvezdično destinacijo. »Za komunikacijo smo tako izbrali spletni portal Wall Street Journal, na katerem želimo doseči 1.500.000 bralcev iz Azije. Po podatkih BE Asia 2015 – WSJ Total Brand je v zadnjih 12 mesecih 61 odstotkov bralcev Wall Street Journala potovalo iz Azije, na leto v povprečju v hotelih preživijo 20 dni, 53 odstotkov pa jih potuje v poslovnem ali prvem razredu,« svojo izbiro komunikacijskega kanala za digitalno kampanjo utemeljujejo na STO.

Kitajska, ki je največji vir azijskih turistov v Evropi, je vir komaj dobrih 14 milijonov evrov naložb v Sloveniji. Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da se zanimanje med azijskimi podjetji za naložbe v Sloveniji ni zmanjšalo, a prednjačijo podjetja z ruskim kapitalom.

Čeprav je jasno, da se pričakovanja in navade azijskih gostov lahko močno razlikujejo glede na državo, iz katere prihajajo, tako da je težko posploševati, smo vseeno prosili za nekaj nasvetov ponudnikom turističnih storitev v Sloveniji. Kako torej pritegniti in obdržati azijskega gosta? Bolj ali manj za vse goste iz Azije drži, da prihajajo k nam za kratek čas in v tem času želijo videti čim več. »Svoja doživetja radi fotografirajo in delijo s svojimi prijatelji doma, tako da je brezplačen in hiter internet tako rekoč obvezna oprema na poti. Poleg ogleda turističnih znamenitosti je ena glavnih dejavnosti med potovanjem azijskih gostov tudi nakupovanje, zato je vključitev časa za nakupe v njihov program potovanja zelo priporočljiva,« svetujejo na STO. Pri gostih z Vzhoda je dobro vsaj osnovne informacije in spletno stran pripraviti v njihovem jeziku. »Prisotnost na družbenih omrežjih (denimo Kitajska ima svoja družbena omrežja) pa jim vzbuja večje zaupanje do ponudnika. Hrana je prav tako pomembna na potovanju azijskih turistov, zato je dostopnost do azijske hrane zelo pomembna,« še svetujejo na STO.

Kitajci najboljši turisti, Japonci največ vlagajo

Ali je mogoče potegniti kakšno vzporednico med vedenjem in izbirami turistov z odločitvami vlagateljev iz azijskih držav? Statistični podatki Banke Slovenije o naposrednih tujih naložbah iz azijskih držav v Sloveniji kažejo, da so v zadnjih desetih letih najbolj dejavno v Sloveniji vlagali Japonci. Japonskih naložb v zadnjem desetletju je v Slovenijo prišlo za več kot 401 milijon evrov, na drugem mestu po višini neposrednih tujih naložb iz Azije v Slovenijo je mali Singapur, ki ga slovenska turistična statistika komajda zazna, z 79 milijoni, podjetja iz Južne Koreje pa so pri nas vložila za 27 milijonov. Kitajska, ki je največji vir azijskih turistov v Evropi, je vir komaj dobrih 14 milijonov evrov naložb v Sloveniji. Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da interes med azijskimi podjetji za naložbe v Sloveniji še ni usahnil, med v preteklosti ustanovljenimi podjetji s kapitalom iz azijskih držav pa močno prevladujejo podjetja z ruskim kapitalom.