»Prihaja največji zlom trgov v zgodovini«

Ko govori legendarni Jim Rogers, investitorji poslušajo. Rogers, ki je že pred leti New York zamenjal za Singapur, kjer živi z ženo in dvema hčerama, zadnjih petnajst let pogosto komentira dogajanje na svetovnih finančnih trgih. Znan je po samosvojem slogu in investicijski modrosti. Mož, čigar neto premoženje je ocenjeno na 300 milijonov dolarjev in ki je Wall Street zapustil že v 70. letih, hedge sklad pa leta 1980, zna pogledati za kuliso. Je avtor več najbolje prodajanih knjig, najnovejša je Street Smarts: Adventures on the Road in the Markets. Znanje je širil tudi kot predavatelj na ameriški poslovni šoli univerze Columbia.

Prihajajoča kriza bo hujša, kot je bila leta 2008. Razmere bodo resne.

Zdaj pred študente stopi redko, a vsakič ko to stori, jih osupne. Pred sedmimi leti jim je na oxfordskem kolidžu Balliol položil na srce, naj opustijo karierni cilj Wall Street ali londonski City in naj raje študirajo kmetijstvo in rudarstvo: »Moč se iz finančnih centrov seli v sektor proizvodnje dobrin. Morali bi biti v sektorju naravnih dobrin in materialov.« Rogers, ki danes šteje 74 let, se je upokojil v prvem valu uspeha – v 80. letih. Zakaj? »Življenje sem želel uživati, doživeti nepoznano, pretrgati rutino. Nisem si predstavljal, da bi se nekega dne zbudil pred računalnikom in ugotovil, da je to vse, kar sem počel v življenju. Ogromno mojih prijateljev, s katerimi smo orali ledino, še vedno dela, povečuje svoje bogastvo, ampak jaz sem si želel v svet. Želel sem si potovati,« odvrne.

Z denarjem pod palcem je lahko uresničil svoje sanje – potovanje okoli sveta z motorjem in avtom, kar ga je trikrat uvrstilo v Guinnessovo knjigo rekordov. Bil je tudi v Jugoslaviji, prvič v 60. letih prejšnjega stoletja, in se zaljubil v jadransko obalo.

Reuters

Ko pogledamo vaš portfelj, se zdi, da se vse, česar se dotaknete, spremeni v zlato. Ste že od nekdaj vedeli, da boste uspešen investitor?

Oh, kje pa. Hodil sem na pravno, ekonomsko in medicinsko fakulteto. Bil sem zmeden mladenič. (smeh) Potem sem dobil poletno delo na Wall Streetu, pa ne zato, ker bi želel delo na Wall Streetu, ampak ker mi je bil všeč človek, ki me je tja povabil. Tedaj nisem imel pojma o Wall Streetu, ampak sem se zaljubil v delo. Nič mi ni ljubšega kot upati, da bom nekoč osvobodil svet. In moj mentor na Wall Streetu mi je rekel, da bom naredil prave stvari le, če bom razumel svet. Lahko rečem, da mi je pomagal doseči cilje. Jasno, da nisem šel nazaj na fakulteto – ne na ekonomsko, pravno in ne na medicinsko, ampak na Wall Street, kolikor hitro sem mogel.

Potem ste dokaj hitro z Georgeem Sorosem odprli prvi mednarodni hedge sklad Quantum Fund.

Res je, ampak tega je že davno.

A ste ga dokaj hitro zapustili.

Ja, želel sem sam upravljati svoj denar.

Očitno uspešno. Ste sploh kdaj napačno investirali in veliko izgubili?

V prvo ženo, to je bila katastrofa. (smeh) To je bila mladostniška zanesenost. V drugo se nikakor ne bi smel poročiti, pa sem se. Brez skrbi, naredil sem veliko napak. Na srečo vse skupaj ni dolgo trajalo. Sem se pa iz vseh napak veliko naučil o sebi in poslu. Če napake preživiš, je to učna ura. A če pustimo to ob strani, sem naredil poslovno napako, ko sem šel prvič na Kitajsko. To je bilo leta 1984. Če bi bil pameten, bi tam ostal. Tako pa sem se vrnil v ZDA, kjer sem sicer imel veliko uspeha, a bi bilo pametneje, če bi ostal v Aziji.

Zakaj?

Ker bo Azija najpomembnejši del sveta. Leta 1984, ko sem prišel v Azijo, so bile ZDA še vedno država upnica, Kitajska pa komunistična, zaprta in revna. Danes so ZDA najbolj zadolžene države sveta v zgodovini, Kitajska pa drugo največje gospodarstvo. Če bi tedaj ostal na Kitajskem, bi naredil pozitivno napako. Kitajska je v zadnjih 30 letih zacvetela. Ampak tako se spreminja svet.

Wall Street ste že davno zapustili, investirate pa najbrž še vedno?

Plačevati moram račune. Sicer stranke nisem imel že od leta 1980, vendar še vedno investiram. A ne več tako kot nekoč, ko smo imeli hedge sklade.

Kam investirate?

Trenutno je moj portfelj razpršen med Kitajsko, Korejo, Japonsko, Rusijo in Saudsko Arabijo. Pretežno investiram v kmetijstvo in zeleno energijo. Nobenih kratkoročnih obveznic nimam v ZDA pa tudi nobenih delnic iz ali v ZDA. Res je, da prej omenjeni trgi slovijo kot slabši za tržne razmere in so neugodni, ampak raje kupujem poceni. Saj so vas starši učili, da kupujete poceni in drago prodate, a ne? No, morda pri vas, ki ste odraščali v komunizmu, ni bilo tako. Ampak Jugoslavija ni bila tako slaba, sam imam odlične spomine nanjo.

Ste jo spoznali iz prve roke?

Ja, prvič sem bil v Jugoslaviji leta 1966, ko sem štopal vse do obale. Ker nisem imel denarja, sem se zaobljubil, da bom ob prvi priložnosti, ko ga bom imel, obalo prevozil z motorjem, in to sem tudi storil. Kasneje sem z motorjem prepotoval ves svet. Sem se pa v Jugoslavijo vrnil tudi z avtom in jo spet mahnil ob obali vse do Grčije.

Če ne veš, kam bi investiral denar, je najbolje, da leži na banki. Morda ne boš nič zaslužil, a tudi izgubil ne boš.

Svoja popotovanja ste nazorno popisali v kar nekaj knjigah. Na papir pa ste zlili tudi svoje videnje finančnega sveta. Pred kratkim ste javnosti postregli tudi s tezo, da nas čaka borzni zlom, kakršnega še nismo doživeli. Da bo tako hudo kot še nikoli.

V bistvu sem povedal, da imamo na štiri ali osem let težave na trgih. To je normalno in se dogaja že od nastanka republike. In prihaja nov zlom, ne glede na to, kaj v tem primeru trdi ameriška ali katera druga vlada. Prihajajoči gospodarski zlom bo imel daljnosežne in veliko bolj pogubne posledice kot gospodarska kriza leta 2008. Spomnite se, da smo tedaj imeli težave zaradi zadolževanja. Devet let kasneje se je dolg le še poglobil in je večji, kot je bil tedaj. Naslednjič, ko bomo imeli težave, in jih bomo imeli, bo grozno. In morali bi biti zaskrbljeni.

Kaj se bo dogajalo?

Trgi se bodo sesuli. Veliko bo bankrotov. Nekatere vlade bodo padle. Propadle bodo nekatere institucije. Mnogi bodo izgubili službo, domove, kar nekaj časa bo težko živeti …

Kako globoka bo ta kriza?

Leta 2008 je propadel Bear Stearns, podjetje z Wall Streeta, znano po strogi poslovni kulturi, ki je bilo prisotno več kot 85 let, pa Lehman Brothers, ki je bil na trgu več kot 150 let. Islandija je padla pa Irska. Zanimivo je, da Slovenija, čeprav se je veliko govorilo, ni padla. Če vas primerjam z nekaterimi drugimi državami, ste neke vrsta zgodba o uspehu – v Sloveniji ni bilo tako hudo kot na Portugalskem ali Irskem. Ampak prihajajoča kriza bo hujša, kot je bila leta 2008. Razmere bodo resne.

Kdaj naj bi se zgodila?

Čez leto ali dve.

Leto ali dve?

Da.

Vaše videnje je popolnoma v nasprotju s sliko, ki jo imamo. Vsi se zdijo optimistično razpoloženi: poslušamo vladne prognoze, ki pravijo, da je brezposelnost upadla, gospodarstvo cveti, več je investicij … Smo kaj spregledali? Znake za nevarnost, recimo?

Saj ste odgovorili na vprašanje. Težava so vlade, ki trdijo, da je vse v najlepšem redu. Imamo težave. Podjetja zaznavajo negativne trende, Evropska centralna banka odkupuje obveznice po negativnih obrestnih merah od centralnih bank držav članic EU, kar je preprosto nesmiselno. Celo Švicarska centralna banka, ki je bila pred 50 leti vzor vsem bankam in je postavila standarde, ima za več milijard ameriških delnic. Tako švicarski frank ni več podprt z zlatom, ampak z Amazonom. Poleg tega še nikoli v zgodovini nismo imeli toliko negativnih obrestnih mer. Težava je tudi, da so se politiki navadili kupovati politične glasove in si izposojati denar. To je najlažja pot in to s pridom počnejo. Ampak takšna kupčija ne more trajati v nedogled in tudi ne bo, zato se z veliko hitrostjo bližamo koncu.

Reuters

Bo kakšna regija, država varna pred krizo, ki jo napovedujete?

Nihče ni varen. Svet je globaliziran, zato nastajajo verižne reakcije. Največja gospodarstva sveta – ZDA, EU, Kitajska in Japonska – bodo imela težave, vendar te ne bodo imele povsod enakih razsežnosti. Najmanj pa bo kriza prizadela Rusijo. Morda so še najmanj ogroženi kmetje in tisti, ki znajo voziti traktor. Pač odvisno od tega, kje si, kdo si in kaj znaš.

Ali to pomeni, da moramo začeti kmetovati?

Ne, pravim samo, da bo kmetijstvo manj prizadeto kot Wall Street, ker vsi potrebujemo hrano. Se bo pa kriza dotaknila enih bolj, drugih manj. Za borzne posrednike bo, recimo, imela uničujoče posledice.

Ampak kaj nas je pripeljalo do te točke? Kje na gospodarskem zemljevidu smo napačno zavili?

Vsi smo zadolženi in dolg se veča. Po zadolženosti na svetu vodijo ZDA, vendar ima resne težave z dolgovi tudi večina evropskih držav. Tudi Japonska ima velik dolg pa Kitajska. Še leta 2009 je imela Kitajska ogromno denarja, ki ga je hranila za slabe čase. Ko so slabi časi postali resničnost, je začela zapravljati denar. Danes pa je tudi Kitajska zadolžena. In na veliko presenečenje mnogih bodo tudi na Kitajskem ljudje bankrotirali.

Se bo ta kriza zgodila zaradi zadolževanja ali zato, ker imamo dolgove?

Zaradi obojega. Že med letoma 2008 in 2010 smo bili zadolženi, in kot rečeno, se dolg le še povečuje. In to je največja težava.

Ali lahko denar centralnih bank vpliva na našo realnost?

Zgodovina je dokaz, da ko centralne banke natisnejo veliko denarja, ta nekje konča – delno v realni ekonomiji, delno na finančnih trgih ... In vsaj za nekaj časa daje občutek, da je vse v redu. Ampak to ne bo trajalo. Centralne banke so veliko denarja vložile v obveznice. In na tem trgu bomo imeli v dveh, treh letih veliko težav.

Bi lahko kako zaobšli črn scenarij, ki ga napovedujete?

Dvomim. Ne vem, kdo bi nas tokrat lahko rešil. Pregloboko smo zabredli. Ne glede na to, kaj bodo ljudje naredili, bomo imeli težave.

Kaj pa, če zapremo gospodarstvo?

Spomnimo se, da se zaprto gospodarstvo nikoli ni obrestovalo. Nazoren primer, kaj se zgodi, ko država zapre gospodarstvo, je Burma. Ta je bila do leta 1962 najbogatejša država v Aziji, z zaprtjem gospodarstva pa je petdeset let kasneje ena najrevnejših.

Kako naj se torej v prihajajoči krizi, o kateri ste prepričani, da se bo zgodila, pozicionirajo investitorji?

Najbolje je, da se držijo tega, kar vedo. Če želijo preživeti, morajo poslušati sebe in se osredotočiti na tisto, kar poznajo in znajo. Če ne veš, kam bi investiral denar, je najbolje, da leži na banki. Morda ne boš nič zaslužil, a tudi izgubil ne boš.

Katere trge je smotrno spremljati, če bi denar vseeno raje investirali?

Kitajska je izredno onesnažena. In kitajska vlada za čiščenje namenja ogromno denarja. Smotrno je vlagati v zelena podjetja, ki so že in še bodo uspešna. Pa v podjetja, ki gradijo svilno pot. Morda bodo s tem projektom Kitajci v resnici spremenili svetovno geografijo. Nedvomno bodo nekatera podjetja izjemno obogatela.

Kaj pa kriptovalute? Te so vroča stvar.

V življenju sem videl veliko balončkov, še več sem o njih prebral. V zadnjih desetih letih se je na trgu znašlo več kot 2000 kriptovalut in vsak teden se jim pridružujejo nove. Kriptovalute so nedvomno balonček, ki bo počil. Morda prihodnje leto, morda kasneje. Katera bo prva, pa ne vem. In tudi ne vlagam vanje.

Kam torej vlagati? Kakšna je vaša strategija?

Vlagam tja, kamor drugi ne – v okolja z neugodnimi tržnimi razmerami, kjer pa se dogajajo dobre stvari. Veliko vlagam v Rusijo. Res je sicer, da je osovražen trg, ampak tam je poceni kupovati. V primerjavi z drugimi državami tudi nima velikega dolga, ima ogromno resursov …

Se je investicijska klima v Rusiji spremenila?

Vsekakor. Rusija se odpira. V to je bila deloma prisiljena zaradi sankcij. Posledično veliko trguje z Azijo, še posebej s Kitajsko. S sankcijami proti Rusiji so se ZDA ustrelile v nogo; prepričane so bile, da bodo sankcije državo dodatno oslabile, a so v resnici povzročile razcvet ruskega kmetijstva. Veliko denarja v Rusiji trošijo prav Kitajci.

Ves čas opozarjate tudi na slabo finančno kondicijo ZDA. Bo administracija Donalda Trumpa to le še poslabšala?

Ameriško gospodarstvo bo imelo hude posledice ne glede na to, kdo je predsednik. Za to je kriv dolg in še kaj. Situacija je nepredvidljiva tudi zato, ker niti sam Trump ne ve, kaj bo naredil. Veliko govori in vse pogosteje omenja trgovinsko vojno s Kitajsko pa z Mehiko, ki ji grozi z zidom … Če bo uresničil grožnje, bodo ZDA doživele večji pogrom in polom, kot si ga sploh lahko predstavljam. In tudi če Trump ne bo naredil ničesar, bomo imeli težave.

In če bo res začel trgovinsko vojno? Kaj se bo zgodilo?

Če se bo to zgodilo, bo to najhujša trgovinska vojna v zgodovini. Potem je vsega konec. V trgovinski vojni ni še nihče zmagal. Poglejte v zgodovino – trgovinske vojne so vedno privedle do katastrofe. Kitajska in druge države neutrudno opozarjajo na to. Azija, ki je pomembna trgovska partnerica za večino sveta, v zadnjih 15 letih cveti prav zaradi mednarodne trgovine. Morebitna trgovinska vojna ne bi prizadela le Azije, ampak ves svet. Še posebej ZDA, ki izdatno trguje z Azijo; ne smemo pozabiti, da iz Azije prihaja največ redkih elementov zemlje, ki so pomembni za izdelavo pametnih telefonov, računalnikov itd.