Pri nas prvi čolni na elektriko

www.greenlinehybrid.si

Letos v potniškem pristanišču v Kopru pričakujejo 97.500 potnikov ob 82 prihodih potniških ladij, ki so večinoma novejše generacije. Kot pravijo v Luki Koper, novejše ladje upoštevajo najvišje standarde za emisije, hrup in gorivo, čeprav nobena, ki pristane v Kopru, še ni električna. Zelo umazano gorivo in veliko izpuhov bi najbrž motilo tudi potnike, zato imajo križarke čistilne naprave in katalizatorje. V prihodnje bo po predpisih, ki so jih uvedle nekatere države, najbolj umazano gorivo na svetu, ki je v uporabi, moral zamenjati plin. V Jadranskem morju takšnih predpisov še ni, v Kopru bodo le preverjali možnosti za elektrifikacijo ladij, ko so že v pristanišču.
Evropska direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva namreč določa, da države članice v svojih nacionalnih okvirih ocenijo potrebo po dobavi električne energije z obale za morske ladje v morskih pristaniščih ter da se takšna dobava električne energije z obale v pristaniščih osrednjega omrežja TEN-T in drugih pristaniščih prednostno vzpostavi do konca leta 2025. Koprsko pristanišče to preučuje v projektu Elemed. Cilj je predvsem zmanjševanje hrupa, vibracij ter škodljivih emisij (zlasti dušikovih oksidov) v pristaniščih in njihovi okolici, ki jih povzroča ladijski transport.

Dobra sezona

V Kopru gre sicer za zelo dobro sezono, boljšo so imeli le leta 2011, ko je v Koper prišlo 108.000 potnikov. Koprski ladijski potniški turizem je močno vezan na Benetke. Glede na načrte poti ladjarjev, ki bodo letos svoje ladje poslali v Koper, bo večina (76) ladij pred Koprom prišla iz Benetk ali tja odplula po obisku Kopra. Glede na to, da so leta 2014 v Benetkah omejili vplutje ladij z zmogljivostjo nad 96.000 ton, bo obisk zelo dober. Vsi turisti bodo z ladjami Slovenijo namreč še vedno obiskovali le v tranzitu, saj še nimamo primerne infrastrukture, da bi Koper lahko postal matično pristanišče, kjer se križarjenja začnejo in končajo.

Možnosti za turiste so v Sloveniji po mnenju upravljavcev pristanišča in turističnih delavcev ogromne, ponudba je privlačna, za vse vrste in oblike turistov. Večino potnikov križark sicer pritegne Ljubljana, sledita ponudba slovenske kulinarike z vini in ogled naravnih znamenitosti, kot sta Bled ali Postojnska jama. »Slovenskim storitvam so turisti in ladjarji podelili najvišje ocene v Sredozemlju,« pravijo v Kopru in dodajajo, da k temu pripomore tudi sloves Slovenije kot zelene države. Za organizacijo ekskurzij so postanki ladij dovolj dolgi, večinoma so na slovenski obali zasidrane od osem do 14 ur.

Po statistiki največ potnikov stopi na slovensko obalo v nedeljo, drugi najpogostejši dan je ponedeljek. Razvrstijo se od maja do oktobra, pozimi je potnikov manj. Največ je Američanov, skoraj četrtina, sledijo Kanadčani, Italijani in Avstralci, skupaj pa so se pri nas leta 2016 ustavili državljani 125 držav.

Javnega prevoza turisti s križark ne pogrešajo. Prevoz jim običajno organizirajo turistične organizacije, vključno s križarjenjem, postanki in prevozi do, denimo, Ljubljane. Javni prevoz bi, kot pravijo, vnesel nezaželeno negotovost. Ladje zamudnikov namreč ne morejo čakati.

www.greenlinehybrid.si

»Slovenija je fenomen v navtičnem svetu«

Prevoza potnikov na krajših razdaljah po morju je pri nas zelo malo, vse je dosegljivo po cesti. Drugače je že na Hrvaškem, kjer pa na otoke še vozijo trajekti na mazut. Za navtične navdušence je ponudba bogatejša. »Slovenija je fenomen v navtičnem svetu,« pravi Matic Klemenc iz družbe SVP Yahts, ki je lani kupila propadli Seaway, ta pa je že leta 2009 razvil čolne na hibridni pogon. »Še vedno smo na svetu edini proizvajalec, ki nudi hibridni pogon v celotni floti,« poudari Klemenc in doda, da je bil Seaway s to tehnologijo nekoliko prezgoden. Razmere za čistejšo navtiko so dozorele zdaj, tudi zaradi razvoja električne mobilnosti.

V Sloveniji izdelujejo manjše električne čolne, Greenline Neo iz SVP Yahts pa bo povsem električen gliser. Zelena avenija na Internavtiki bo letos spet nekoliko daljša. Klemenc je povedal, da ima njihovo novo plovilo enako baterijo kot BMW i3 in dva zunajkrmna električna motorja. Čoln lahko glisira, saj doseže hitrost 20 vozlov, doseg pa ima 20 milj. Ponudili bodo več različic, od povsem odprtega do pokritega plovila, streha bo omogočala še namestitev sončne elektrarne, podobno kot na hibridnih plovilih. »Malo že napolni baterijo, v glavnem pa sončne celice omogočajo delovanje hladilnikov in drugih naprav,« pravi Klemenc. Gliser bo imel kabino z dvema posteljama in ločenim toaletnim prostorom, sicer pa bo lahko na, denimo, kopanje brez težav prepeljal šest ali sedem ljudi.
Klemenc pravi, da kupci želijo višje hitrosti, deset ali 12 vozlov je premalo. Zato je posebej za Seaway razviti hibridni pogon, ki je omejen na motor volvo penta, že prešibak. Pri povsem električnem pogonu pa je težava velika poraba elektrike. »Čoln bi lahko čez noč napolnili v marini, vendar bi potrebovali debele kable, sicer bi marina ostala brez elektrike,« opozarja Klemenc na pomanjkanje infrastrukture na morju.

Tiha zelena revolucija pomorskega sektorja

Trend pa je tudi zeleno. Vseh sedem plovil, ki so jih nazadnje prodali v ZDA, ima hibridni pogon. To šele prihaja na trg, celotna industrija se je po krizi znova zagnala. Slovenija ima veliko navtičnega znanja, veliko ljudi, ki se s tem ukvarjajo, Klemenc meni, da imamo na prebivalca celo najbolj razvito navtično industrijo na svetu. Vendar pa ta industrija pri nas nima nobenih spodbud, še nobenih pravil, ki bi čistejšim plovilom dajala prednost, manjkajo tudi razpisi za razvoj tehnologij.

Marjan Rožman, lastnik družbe Quadrofoil, pravi, da imamo v Sloveniji znanje in stoletno tradicijo. »V ZDA imajo Teslo, mi imamo Pipistrel in naša zrak in vodo. Čakamo le zaradi interesov,« je dejal Rožman, ki proizvaja najbolj učinkovite čolne na trgu. Ti so dvosedežni in zaradi posebne tehnologije lebdijo nad vodo, dosežejo pa hitrost 40 kilometrov na uro.

Tudi zato je med podjetji zrasla zamisel, da bi v Kopru, ki je zelo zanimiva točka v regiji, z izjemnimi logističnimi prednostmi oblikovali neke vrste silicijevo dolino za električno mobilnost vseh vrst. Koper ima namreč pristanišče, blizu je letališče, ki bi ga lahko razširili, če bi uredili še sodobno železniško povezavo, bi bila obala povezana s svetom po morju, zraku, železnici in cesti.
Internavtiki se sicer pridružuje možnost električne mobilnosti na kopnem, ki že ima temeljno infrastrukturo. Okrog takšne infrastrukture se v tujini že razvija nova oblika turizma. Uporabniki električnih vozil se namreč čedalje pogosteje odločajo za potovanja glede na zemljevide polnilnic, ki imajo za seboj določeno vsebino, denimo dobro kosilo in podeželsko kuliso, če gre za postanek dveh ali več ur. Takšnih polnilnic je v Evropi že vsaj 10.000. Tako je čakanje na to, da se baterije napolnijo, celo prijetno.