Predvolilni čas ni primeren za resna vprašanja

»Politiki so pred volitvami pri sprejemanju odločitev, ki imajo dolgoročni pomen, izredno kratkoročno naravnani. Zato je bolje, da se vse pomembne strukturne spremembe, tako zdravstveno reformo kot tudi na primer sprejemanje zakona o demografskem skladu, odložijo,« poudarja ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik.

Čez štiri dni se namreč izteče rok za oddajo pripomb na predlog zakona o demografskem skladu, v nekaterih krogih pa se pojavljajo dileme ali velja zakon sploh še peljati naprej. »Težava je, da ključni akterji zelo različno razumejo, čemu je demografski sklad sploh namenjen. Gre za to, da naj bi dolgoročno, čez deset let in več, z njegovo pomočjo zagotavljali dostojne pokojnine tistim, ki bodo upokojenci postali šele tedaj. Nekateri politiki, pri tem prednjači prvak Desusa Karel Erjavec, zadeve razumejo drugače,« dodaja Lahovnik. Po njegovem mnenju bo to le še »ena vrečka za delitev predvolilnih bonbončkov«. Strinja se tudi z ocenami, da so za tako pomembne odločitve meseci pred volitvami povsem neprimerni ter da jih je nujno sprejemati v prvi polovici mandata, še najbolje v prvem letu mandata vsakokratne vladne koalicije. Nekdanji minister Mitja Gaspari gre v svoji kriti predloga še dlje. » Pri aktualnem predlogu gre za nekakšno lepotno operacijo, brez ekonomske vrednosti,« ocenjuje.

Jure Eržen

Kaj je namen demografskega sklada

Slovenija naj bi z oblikovanjem demografskega sklada dobila investicijski sklad v lasti države, ki jih tudi v tujini države ustanovijo za zagotavljanje stabilnosti sistema in vnaprejšnje zagotavljanje sredstev pokojninski blagajni v obdobju, ko bodo njeni odhodki večji od prihodkov. Ti so sicer pri nas že precej večji od prilivov v pokojninsko blagajno, saj proračun za pokojnine na leto prispeva že več kot milijardo evrov. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v zvezi z demografskimi skladi priporoča, da se v začetnem delovanju sklada sredstva zgolj akumulirajo, šele nato naj bi se začelo črpanje za pokojninske blagajne. Pri upravljanju sredstev so bistvena načela varnosti, razpršenosti, likvidnosti in donosnosti, naštevajo na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar Erman. Delovanje sklada naj bi bilo neodvisno od političnih interesov, njegovi organi pa naj bi delovali neodvisno ter samostojno.

Država ima v lasti ogromno praznih nepremičnin, tiste zasedene pa so pogosto uporabljene neracionalno.

Skladu se po predlogu zakona določa tudi ciljno razmerje naložb: 50 odstotkov naj bi bilo finančnih naložb, 30 odstotkov kapitalskih naložb in 20 odstotkov nepremičnin. To razmerje naj bi po predlogu zakona vzpostavil z menjavami naložb v petih letih. Demografski rezervni sklad bo nastal s prevzemom pristojnosti in obveznosti Kapitalske družbe z dnem uveljavitve zakona. Skupščina sklada bo vlada. Imel bo tričlansko upravo in devetčlanski nadzorni svet.

Še preden so spisali pripombe, so šli v medije

Nekaj dni pred iztekom roka za vložitev pripomb na predlog zakona jih je na finančno ministrstvo prispelo že kar nekaj, okoli deset, še nekaj pa na ministrstvu še pričakujejo; že pred tem so jih njihovi avtorji oziroma interesni krogi predstavili v medijih. Pripombe gredo sicer v dveh smereh. V prvi smeri, ki jo peljejo Zveza društev upokojencev Slovenije, sindikati in Desus, se ukvarjajo predvsem s področjem upravljanja oziroma konkretneje: želijo si, da bi bil demografski sklad tudi upravljavec deležev podjetij, ki bodo ob ustanovitvi prenesena nanj, in naj bi bil upravljavsko neodvisen od Slovenskega državnega holdinga (SDH). Na finančnem ministrstvu imajo v zvezi s tem pomisleke, češ da bi demografski sklad kot aktiven upravljavec v tem primeru moral sodelovati tudi pri morebitnih dokapitalizacijah družb. To pa bi lahko odneslo velik del denarja, ki je dejansko namenjen pokojninam. Upravljanje naj zato ostane na SDH.

Jure Eržen

Ravs, povezan z upravljanjem nepremičnin

Drugi del pripomb, povezanih z zakonskim predlogom, je povezan z državnimi nepremičninami oziroma statusom državne DSU in nepremičninskega sklada v lasti ZPIZ. Država namerava namreč v okviru ustanovitve demografskega sklada oblikovati posebno nepremičninsko družbo, na katero bi prenesla tudi državno DSU ter nepremičninski sklad pokojninske blagajne. Tako ZPIZ kot DSU temu prenosu nasprotujeta. Direktor ZPIZ Marijan Papež, ki priznava, da že aktivno lobira proti temu delu zakona, razlaga, zakaj noče iz rok izpustiti 102 milijona evrov vreden fond nepremičnin.

»Gre za 3113 stanovanj, od katerih je 2813 namensko najemnih in 300 oskrbovanih stanovanj, v katerih živi več kot 4400 stanovalcev, starih nad 65 let, povprečna starost stanovalcev je dejansko nad 72 let. Stanovanja so po vsej Sloveniji, obnavljamo jih, investira se v dvigala, prenove kopalnic, v kabine za prhanje namesto kadi, v energetske obnove ... Gradijo se tudi oskrbovana stanovanja, na primer končuje se gradnja 60 stanovanj v Izoli in zgradilo se je na Škofljici. Trideset milijonov evrov finančnih naložb, kolikor naj bi jih bilo konec leta 2017, bo na podlagi sprejetega dolgoročnega načrta tega sklada za obdobje 2017–2026 namenjeno za izvajanje osnovnega poslanstva, za katerega je sklad ustanovljen, to pa je upravljanje nepremičnin in zagotavljanje namenskih najemnih stanovanj in oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe. V predlogu zakona o demografskem skladu ni zaslediti, da se bo vlagalo v te nepremičnine in da bi se to poslanstvo lahko še nadalje izvajalo,« ocenjuje Papež.

Osebni projekt direktorja DSU

Direktor DSU Tomaž Klemenc pa po mnenju nekaterih sogovornikov predlogu zakona o demografskem skladu nasprotuje predvsem iz lastnih interesov.

Jure Eržen

»Projekt centralizacije je njegov osebni projekt,« ocenjuje sogovornik iz vladnih krogov. Klemenc se zavzema, da bi DSU ostal samostojna pravna oseba, ki bi se ukvarjala z nepremičninskim poslovanjem, želi pa si, da bi bil umeščen statusno neposredno pod vlado. Klemenc kot vzor, po katerem bi rad tudi sam deloval v prihodnje, navaja avstrijsko rešitev področja upravljanja državnih nepremičnin, kjer so državne oziroma javne nepremičnine, tudi šole, pod okriljem posebne državne specializirane nepremičninske družbe Bundesimmobiliengesellschaft (BIG). »BIG je lastnik nepremičnin, upravlja jih in vzdržuje ter izvaja investicije na nepremičninskem področju (predvsem za potrebe države, v manjšem obsegu pa tudi za odprti trg oziroma zasebnike). Skupno upravlja več kot dva tisoč nepremičnin skupne površine sedem milijonov kvadratnih metrov, zagotavlja storitve ves nepremičninski cikel – od načrtovanja, upravljanja gradnje, upravljanja portfelja in objektov do oddajanja in prodaje. Njegovo premoženje presega dvanajst milijard evrov, večina ga je v nepremičninah. Lani je ustvaril 500 milijonov evrov dobička in ga skoraj v celoti zadržal za financiranje novih projektov,« razlaga Tomaž Klemenc, direktor državne DSU, ki je lastnica oziroma solastnica vrste naložbenih nepremičnin, katerih skupna površina presega 80.000 kvadratnih metrov, in se vse bolj usmerja tudi v upravljanje nepremičnin.

Klemenc je poskušal s svojimi idejami prepričati tako predstavnike ministrstva za javno upravo kot ministrstva za finance, a pri tem po naših informacijah ni bil najbolj uspešen. »Direktor DSU Tomaž Klemenc je na sestanku sicer predstavil željo DSU za preoblikovanje v specializirano državno nepremičninsko družbo, ki bi bila lastnica in upravljavka nepremičnin države in širše javne uprave. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman pa je opozorila, da bi se moralo do predloga takšnih rešitev opredeliti predvsem ministrstvo za javno upravo, ki bdi nad upravljanjem državnih nepremičnin,« razlagajo na finančnem ministrstvu. Na ministrstvu za javno upravo na konkretno vprašanje, ali so naklonjeni ureditvi, kot jo ima na področju državnih nepremičnin sosednja Avstrija, niso odgovorili. Podučili pa so nas, da veljavni zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti določa, da so upravljavci nepremičnega premoženja države državni organi, pravosodni organi in osebe javnega prava, ki jih kot upravljavce določi vlada s sklepom, ali jim je pravica upravljanja nepremičnega premoženja države podeljena z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme vlada. Ministrstvo za javno upravo je namreč upravljavec samo dela nepremičnin v lasti Republike Slovenije (potem so tu še šole, zdravstveni domovi, knjižnice, centri za socialno delo, vojašnice, policijske postaje, železniška infrastruktura, cestna infrastruktura ..., ki so tudi v lasti države, a v upravljanju različnih ministrstev). V tem trenutku je tako težko verjeti, da bo predlog zakona o demografskem skladu skozi politično parlamentarno sito prišel le z manjšimi lepotnimi popravki.

Nepremičnine so res posebna težava

Dejstvo vsekakor je, da Slovenija z urejanjem področja državnih nepremičnin krepko zamuja, že dvakrat jo je glede tega okrcalo tudi računsko sodišče. Več kot četrt stoletja po osamosvojitvi namreč še vedno nimamo popolne centralne evidence nepremičnin, ki so v njeni lasti: še vedno je pomanjkljiva in neustrezna. Predvidoma naj bi jo le dokončali do pomladi prihodnje leto. Hkrati nastaja nova strategija ravnanja z nepremičnim premoženjem. »Vlada je pomanjkljivosti in negospodarno ravnanje, na katero opozarja računsko sodišče, zaznala in evidentirala že na začetku mandata septembra 2014 in takoj definirala ukrepe, ki jih je treba izvesti, večina jih je v sklepni fazi izvajanja,« razlagajo na ministrstvu za javno upravo. Učinki izvedenih ukrepov in ukrepov, ki so še v izvajanju, so po njihovih trditvah merljivi in so že vidni.

Tudi cilj ministrstva za javno upravo je učinkovito upravljanje stvarnega premoženja države, s čimer bodo nižji stroški najemnin, nižji obratovalni stroški za poslovne prostore, zmanjšan obseg nepremičnin na raven, ki je potrebna za izvajanje dejavnosti države, povečali naj bi investicijska vlaganja ... V tem trenutku je sicer nezasedenih prostorov v državni lasti več kot 31.000 kvadratnih metrov.

Počakati bo treba do vstopa Hrvaške v schengen

Po podatkih ministrstva za javno upravo je nezasedenih več kot 18.000 kvadratnih metrov poslovnih nepremičnin, poleg tega je praznih tudi več kot 12.000 kvadratnih metrov objektov na mejnih prehodih. Na območju mejnih prehodov s Hrvaško so objekti inšpekcijskih služb v pripravljenosti za uporabo ob morebitnem novem valu beguncev, glede preostalih prostorov na južni meji pa še ni mogoče predvideti kakršnokoli drugačno razpolaganje, dokler ni dorečen vstop Hrvaške v schengen.