Predvidite škodo ob deroči vodi

Pogostost izjemnih vremenskih pojavov, kot so močni nalivi, veter, toča in poplave, se zaradi dviga globalne temperature povečuje. V 60 letih, od leta 1920 do 1979, je bilo v Sloveniji osem velikih poplav, v 35 letih, od leta 1980 do 2014, pa že kar 13.

Nevarnosti poplav se prebivalci poplavno ogroženih območij zavedajo in sklenejo ustrezna zavarovanja, kažejo podatki Zavarovalnice Triglav: »Polovica vseh, ki imajo pri nas sklenjeno zavarovanje nepremičnin, ima sklenjeno tudi zavarovanje za primer poplave. To ne pomeni, da je druga polovica nepremičnin neustrezno zavarovanih, saj se ustreznost zavarovanja ocenjuje glede na poplavno ogroženost objekta.« Čeprav je premoženje zavarovano, pa so v nekaterih primerih finančne posledice lahko večje, kot pričakujejo prizadeti.

Proti razočaranju zaradi prenizke odškodnine

Ob ujmah, popisu škode in izplačilu zahtevkov v Zavarovalnici Triglav zlasti pri individualnih zavarovanjih opažajo, da stranke kljub željam, da bi zavarovale svoje premoženje, še vedno določajo prenizke zavarovalne vsote. »Povprečne višine izplačane škode na posamezno ujmo so od tisoč do nekaj tisoč evrov, dejanske škode pa so lahko večkratnik teh številk,« opozarjajo. Pojasnjujejo, da predvsem ob množičnih ujmah, ko je prizadetih veliko objektov, podatek o povprečni višini škode ne odraža najhujših posledic, ki so jim priča cenilci. Zato bi moral pri določanju višine zavarovalne vsote vsakdo izhajati iz največje možne škode, ki jo lahko povzroči voda, in ne iz povprečja.

Omenjajo primer stranke s pritlično hišo, v kateri je gladina vode segala 1,4 metra visoko. Voda je prizadela vse stanovanjske prostore in opremo, za nameček pa je poškodovala cisterno za kurilno olje, ki se je razlilo, zaradi česar je bila škoda še večja in se tako povzpela na več deset tisoč evrov. Hiša za bivanje ni bila primerna in družina je morala do končane sanacije živeti drugje.

Škode v Sloveniji 
so velikanske

V zadnjih 25 letih so poplave v Sloveniji povzročile za približno 2,1 milijarde evrov škode, kažejo podatki Ministrstva za okolje in prostor. Pri tem ni upoštevana posredna škoda, na primer izpad prihodkov podjetij, prekinjene infrastrukturne in komunikacijske povezave.

Država je nedavno sprejela načrt za zmanjševanje 61 rečnih območij po vsej državi, kjer najpogosteje poplavlja. V naslednjih štirih letih tako nameravajo v gradnjo protipoplavne infrastrukture in vzdrževanje obstoječe, ozaveščanje ter rečni in padavinski nadzor vložiti več kot pol milijarde evrov. A poplav zaradi spremenjenega padavinskega vzorca kljub vrsti preventivnih ukrepov ni mogoče vedno preprečiti.

Moč narave proti človeškemu znanju

Za žrtve in ogromno poplavno škodo so lahko krive tudi človeške napake. Tako je leta 2012 zaradi odprtja zapornic na akumulacijskih jezerih v Avstriji proti Mariboru steklo okoli 3000 kubičnih metrov vode na sekundo. Namerili so najvišji izmerjeni pretok Drave v zadnjih stotih letih. Ko je poplavni val dosegel Dravsko in Ptujsko polje, je povzročil za sto milijonov evrov škode.

Bistveno je, da ob sklenitvi zavarovanja ne določijo prenizke zavarovalne vsote, zavarovancem svetujejo v naši največji zavarovalnici.

Še hujša katastrofa se je v naši neposredni bližini zgodila oktobra leta 1963 prebivalcem Longaroneja med deželama Benečija in Furlanija - Julijska krajina, pri njej so pomagali tudi slovenski zdravniki. Nad mestecem so zgradili 262-metrski jez, nad katerim je gora Tok, s katere se je usul plaz in povzročil 250 metrov visok poplavni val. V sedmih minutah je umrlo približno dva tisoč prebivalcev Longaroneja. Že med gradnjo so prebivalci in gradbeniki slišali poke ter videvali manjše plazove, podjetje je gradnjo jeza vseeno nadaljevalo. Inženirji so poskušali predvideti, koliko materiala bi se v najslabšem primeru lahko usulo z gore, a so se zmotili. Podcenjevali so hitrost drsenja gozda, skal in zemlje. Ob udarcu vode na steno jeza se je namreč sprostila velikanska sila, dvakrat tolikšna kot ob eksploziji jedrske bombe v Hirošimi.

V primerih, ko so nastanek ali razsežnosti škode posledica človeškega ravnanja, lahko prav zavarovanje ključno pripomore k hitrejšemu povračilu škode. Ugotavljanje morebitne odgovornosti v takih primerih namreč lahko traja še leta potem, ko so lastniki nepremičnin z ustreznim zavarovanjem že odpravili nastalo škodo. Brez zavarovanja bi lahko zgolj čakali in upali na ugodno rešitev.

Ne glede na vzrok poplav je pomembno, da pravilno ocenite tveganje, se ustrezno zavarujete in tako bistveno ublažite njihove posledice. Za več koristnih nasvetov in informacij preberite poglobljeno zgodbo Ste pripravljeni na poplave.

članek omogoča Zavarovalnica Triglav